Spoštovani
Kar močno sem se mogla potruditi, da sem se odločila, da vam pišem. Predvsem zato, ker se bojim vašega odgovora, oziroma sama vem, da je z menoj nekaj hudo narobe.
Začelo se je z bobnenjem v glavu, za katerega nismo našli vzroka. Vsakič, ko sem dvignila glavo ( v postelji) sem dobila čuden občutek v ušesih in bobnelo je v ušesih. Trajalo je nekaj časa, me je pa zelo skrbelo. Imam 2 majhna otroka in bila sem popolnoma izžeta. Bila sem tudi v skrbeh, ker je mlajši sin ob vsakem prehladu dobil bronhitis in končal v bolnici. Skoraj vsak mesec. Sedaj je sin že 1 leto ok. To leto so se mi začeli pojavljati panični napadi, tudi rešilca sem klicala. Nato sem se vpisala na psihoterapijo in vse skupaj je izzvenelo. Od poletja dalje pa se je moje fizično počutje zelo izboljšalo. Tudi spim vredu. Sem pa imela moreče sanje, ki so me prevzele, temu je sledil nek prisluh ponoči. Ampak zdravniki so ocenili, da sem vredu, brez zdravil in da nimam psihoze, lahko pa neko prilagoditveno motnjo. To je najbrž vrsta depresije.
Tu nastopi moja sedanja težava. Dosti sem brala. Že od vsega začetka o psihozah, depresiji, anksioznosti in ker sem labilna – (zelo se zavedam tega, od vedno sem takšna, sedaj pa je to še močneje izraženo), hitro bolezni o katerih berem, prevzamem nase. Sedaj se mi je v roku parih mesecev že drugič ponovilo, da sem v času pmsja in menstruacije približno 1 teden ali malo dlje bila zelo otozna, jokala, počutila sem se sesuto, brez volje, brez občutka sreče. Malo kot bi bila čustva otopela. Pojavljat se mi je začela misel o samomoru, pa ne v smislu, da bi ga storila. Bojim se, da bi se mi zmešalo, ali se mi je že, da bi se moja samodiagnosticirana depresija poglobila do točke nerazsodnosti in da bi storila kaj česar si ne želim. V trgovini mi je neprijetno v drugem nadstropju, ker je visoko in izogibam se ograje, saj vem, da ne bi skočila dol, toda ne vem od kot sploh strah pred tem. Tudi na balkon doma ne hodim. Ti občutki so sedaj 2x minili, če sem se zelo zamotila. Recimo v službi. Nato se sama sebi čudim kako sem sploh lahko bila takšna. Naj se povem, da sem tudi tekla, šla ven, se uredila, šla k frizerki, imela neko motivacijo – kuhala, pospravljala. Vendar sem se zavestno morala malo prisilit k temu, ker sem mislila, da so moje misli posledica depresije in da bom o tem nehala razmišljati, če ublazim depresijo.
Tako, zelo dosti poguma sem morala izbrati, da sem vam pisala. Vem, da moram k zdravniku, k psihiatru – do sedaj sem bila samo 1x in sploh ne vem kakšen je sistem naročanja, pa se prazniki so. Rada bi, da me kar hitro sprejme, pa ne vem kaj reči sestri po telefonu. Vem, da obstaja tudi velika možnost, da me pošlje v bolnico. Sploh ne morem dojeti kako se lahko to dogaja meni. Nikoli si nisem mislila, da bom jaz končala v psihiatrični bolnici.
Mi lahko kaj svetujete, poveste kaj se dogaja z menoj. Manjka mi občutek sreče, vem zakaj in od kdaj, ne vem pa kako naj ga povrnem. Pa še močno trudim, da bi mi bilo bolje. Se to naj povem, da sem prejšnji mesec imela zelo povečano spolno slo, partner je bil končno zadovoljen, vendar to v resnici nisem jaz, navadno me v spolnost bolj on prepričuje. Tako je od vedno. Prejšnji mesec sem se tako dobro počutila ( mesec je zame čas med menstruacijama), tudi srečo sem občutila. Nato pa menstruacija, močna viroza ob tem in vse se je sesulo. Stara sem 35.
Hvala doktorica za vaš čas, delate izjemno pomembno delo. Lep pozdrav.
Zoja.

Pozdravljeni, zoja80!

Najprej vas moram potolažiti, verejtno nimate depresije, ampak anskiozno motnjo. Namreč, vaše razpoloženje predvsem niha, ni pa dlje časa znižano. V ospredju so bolj anskiozne težave, preokupiranost s boleznimi, z depresijo, samomorom, različni strahovi (od višine, da boste znorela, da boste skočila z balkona), s tem je povezano tudi, logično, znižano razpoloženje, vendar to ni depresija.
Po enem letu psihoterapije bi pričakovala, da že veste kaj je vzrok vaših težav. Če tega ne veste, morda bi bilo smiselno nadaljevati oz. začeti s psihoterapijo. Hkrati pa lahko omilimo težave z zdravili, če je to potrebno.

Za pregled pri psihiatru je tako, čakalne dobe so zelo različne, in odvisne od regije v kateri živite. Izberite si psihiatra za katerega imate dobre informacije in pokličite ter se naročite na prvi pregled. Ni vam treba ničesar razlagati. Če imate napotnico nujno, boste prišla na vrsto takoj, sicer pa je odvisno od čakalnih dob.

Lep pozdrav,

Spoštovani.

Najlepša hvala za vaš odgovor. 🙂
Ne morem vam povedati, kako zelo ste me potolažila. Danes sem si namreč diagnosticirala obsesivno motnjo in seveda shizofrenijo tudi, kot spremljevalko.
S psihoterapijo je tako, da zelo rada hodim, vendar se zopet bojim, da sem se preveč navezala na terapevtko, saj veliko razmišljam in navadno razmišljam tako, kot bi se ves čas pogovarjala z njo. Vzrok za svojo anksioznost dobro poznam. Sicer sem ga poznala že od vsega začetka. Na psihoterapijo sem se vpisala, da bi znala sprejeti sinovo bolezen, se bolje spoprijemati s težavami in dobiti samozavest. Panične napade sem se naučila kontrolirati. Še se mi pospeši pulz, pa kmalu mine, sedaj znam napad preprečiti. 🙂 Zelo sem vesela, da mi je to uspelo. Še je razlogov, ki so me privedli v takšno stanje, vsi so neke vrste stresni dejavniki. Npr. bolečina v prsih med tekom – sum na angino pektoris – moje dojemanje tega je bilo popolnoma panično. Sedaj to dojemam drugače – s pomočjo psihoterapije. Sedaj razmišljam takole – kar je, bomo rešili in zaupam zdravnikom. Razlogov za mojo anksioznost je veliko in nabrali so se v kratkem času.
Moram vam povedati, da sem bila danes na koncertu in občutila sem srečo in tudi sama odrinila misel o depresiji malo stran.
Glede naročanja k psihiatru – na prvem pregledu sem že bila, pa nisem dosti govorila, ker na pregled nisem bila pripravljena – klicali so me, če lahko pridem, čeprav ni bil moj termin. Žal mi je, da sem privolila, ker nisem psihiatrinji skoraj nič povedala – imela sem dober dan, zato se je čudila zakaj sem sploh prišla. Na ta pregled sem čakala 2 meseca. sedaj torej ne rabim prvega pregleda – najbrž so v tem primeru čakalne dobe krajše? Nimam napotnice. kako torej poteka tale proces – si moram priskrbeti napotnico ali kako?
Hvala in želim vam lepo in zdravo leto 2017!

No, očitno ste bila tako v redu, da niste dobila niti termina za kontrolo?

Nič hudega, pokličite, in povejte, da potrebujete nov termin, napotnice ne potrebujete.

Tudi vam želim vse najlepše, predvsem pa zdravo leto 2017!

Hvala za vaš odgovor.
Jutri se bom naročila k psihiatru, ne vem pa kdaj bom prišla na vrsto.
Zopet sem brala ( ne morem iz svoje kože) in sem za svoje težave našla obsesivno motnjo. enostavno ne morem razumeti kako sem lahko tako zašla v neko stisko, ko ps sem bila vse življenje močan, trden človek. Pomagala sem drugim. Najbolj me je sesul tisti moj prisluh in morebitna shizofrenija. Vendar pregled pri psihiatru sem opravila 2 meseca po dogodku in takrat ni bilo več znakov kakšne psihoze. Kontrole nisem ,dobila saj sem bila res vredu. Čutim pa, da nisem jaz. Obremenjujem se s tole shizofrenijo, bojim se, da se bi mi vse ponovilo. To me dodatno obremenjuje. Brala sem, da včasih shizofrenija nastane v sklopu z obsesivno motnjo, moj opis bi lahko ustrezal obojemu. In tudi to sem prebrala, da lahko shizofrenija za nekaj časa izzveni in se nato pojavi znova. Torej vse to me skrbi. Sicer mi je osebna zdravnica teden dni po nočni mori in isti dan kot se je zgodil prisluh dala napotnico za psihiatra, pa mi je rekla, da ji ne delujem psihoticno, normalno sem se pogovarjala – sem pa občutila, da težje tvorim stavke. Tudi en nov samostalnik sem si izmislila, sedaj več ne vem kateri. Novo besedo, ki je ni v slovarju. Tudi to naj bi se dogajalo shizofrenikom.
Sedaj se je moje razpoloženje po menstruaciji dvignilo, tudi viroze več nimam, se vedno ne hodim na balkon, čeprav so misli povezane s strahom pred samomorom dosti redkejše. Če pa pomislim na poletje, na morje, jezero, me je zopet strah, to je namreč voda, človek se lahko utopi. Zalotila sem se, da vsaj med tuširanjem, čeprav imamo kad ne razmišljam o nevarnosti. Ne vem tako sem prestrašena, vsega še bojim. Nelagoden občutek dobim, če pomislim na sprehod zvečer, ko je že tema,… Sicer to ni obremenjujoče, ker grem na sprehod brez težav. Joj tako zelo si želim, da bi bila zdrava. Sin gre letos v šolo, tako se veselim tega, prva šolska torba,… Mene pa dajejo neke težave, tudi obsesivna motnja je baje kronična. Jaz bi bila tako rada zdrava.
To, kar se mi dogaja definitivno ni normalno in sprašujem se, če je po taki izkušnji človek sploh še kdaj enak. Ne morem biti takšna celo življenje. Sedaj mi je res dovolj in glede na to kako se trudim, bi res pričakovala rezultate. Še vprašanje o psihoterapiji. Ali spoznanje vzrokov privede do ozdravitve? Jaz vzroke poznam, nisem pa prepričana, če je stres sprožil pri meni bolezen ( psihoza, obsesija) ali je vse to neka anksioznost, ki.Je s terapijo rešljiva. V sedanjem trenutku – se lahko poglabljam vase ali naj bolj plavam na površju?
Hvala za vaš odgovor. Lep dan vam želim.

Pozdravljeni,

na ta vprašanja vam ne morem odgovoriti če vas ne poznam. Običajno po pogovoru z osebo ocenim, ali je sposobna za poglobljeno psihoterapijo, ali pa rajše ostanemo na obvladovanju najbolj motečih simptomov. Ko se akutna stiska malo umiri, je čas za razgovor o možnih vzrokih. I ne, ne boste celo življenje takšna, to so rešljive stvari sam lotit se je treba na pravi način.

Lep pozdrav,