Spoštovani,

pišem Vam, ker se že nekaj let ukvarjam z svojim lastnim telesom. Težave so se začele, nekje pred 5 leti. Prišel sem iz sprehoda, se odločil, da pogledam TV in občutil močen utrip srca. Od tistega dneva naprej srce dobesedno “čutim” v prsih, kot močen utrip vsako uro, minuto in sekundo od tistega dne naprej. In tako se je vse skupaj začelo.

Branje in raziskovanje po spletu, knjigah, strokovnih literaturah kaj za vraga naj bi to bilo. Vmes sem doživel še lažji prehlad in poleg tega se mi je pojavila pekoča in stiskajoča bolečina v čeljusti, vratu, pri lopaticah vse do sredine prsnega koša. Naposled sem obiskal zdravnico. Naredila mi je EKG in rekla, da ritem je blago moten ampak, da se je to zgodilo zaradi tega, ker so “bakterije vdrle” na srce. Še en šok in še en razlog več, da sem se spet zakopal v iskanje, kaj je z menoj narobe.

V tem času sem večkrat doživel panične napade, vede, da sem doživel akutni miokardni infarkt, večkrat opravil EKG in ehokardiografijo in preiskave krvi ter ščitnice. Vsi izvidi v mejah normale. Diagnoza; anksioznost. Pred 3 in pol je sledilo zdravljenje z Zoloftom in posveti pri psihiatru. Moja psiha se zaradi jemanja Zolofta izboljšala a močno bitje srca ni izginilo (Zdravljenje pri psihiatru sem končal približno pred 2 leti ) Nekaj časa me to niti ni motilo, do začetka prejšnjega leta.

Sedaj se mi tista bolečina v vratu, čeljusti ter v prsih vrnila, večkrat me boli leva roka, imam mravljinčenje v desni roki, boli me želodec, mi je večkrat slabo in imam zgago, bolečine v prsih, zjutraj ko se zbudim imam bolečine ob premikanju levega očesa, , pestijo me glavoboli, vrtoglavica, povečane bezgavke pod čeljustjo in vratom, ponavljajoče se infekcije, neprestana utrujenost, jutranje erekcije nisem imel že ccr. 2 leti, kar naprej razmišljam kaj je z menoj narobe in enkrat mislim, da me bo infarkt, drugič možganska kap, spet tretjič je rak,… Najbolj pa me moti srce, ker mi dejansko uničuje kakovost življenja in ne vem kaj naj naredim.

Ponovno zdravljenje z Zoloftom (50mg) sem zavrnil ampak očitno ni druge rešitve kot to. Vsi mi govorijo, da je psiha in ja vem, da je, samo enostavno me to tako ovira, da ne morem nič, ne hodit po stopnicah, ne da bi mi srce razbijalo, niti se ukvarjati s športom, včasih se celo niti med seksom ne sprostim tako kot bi se moral. Star sem 20 let in vsa dan mi je bolj žal, da sem namesto zabave, sam sebi “iskal” diagnozo. Zato bi vas prosil, da mi svetujete iz roke strokovnjaka, kaj naj storim, če se da, brez jemanja antidepresivov. Oprostite za tako obsežen dopis. Za odgovor se Vam iskreno zahvaljujem in Vas ob enem lepo pozdravljam.

Pozdravljeni,

odgovorila vam bom, čeprav določene dele sploh ne razumem. Recimo, kako mislite, da so vam bakterije vdrle na srce? Kako mislite: vede, da ste doživel miokardni infarkt?
Če to preskočim, je vaša zgodba zelo tipična. Vi ste napačno interpretiral nenevarne telesne signale, posledično se je anksioznost stopnjevala, pozornost na telesne znake rasla in ste se hiter zapletel v začar krog ki mu rečemo panična motnja.
Kot vedno, tudi tukaj imate načeloma dve možnosti, farmakoterapija (če je bila učinkovita, zakaj jo odklanjate?), in psihoterapija. Najboljši uspeh vidimo pri kombinaciji obeh. Včasih lahko uspešno zdravimo tudi samo s psihoterapijo, ampak je to stvar načrta zdravljenja ki se individualno zastavi. Sicer pa, pri panični motnji je psihoterapija zelo uspešna. Torej, upanje je.

Lep pozdrav,

živjo,

Uporabnica MO sicer že nekaj časa nazaj (2015) prosi za nasvet , kam se obrniti za psihološko pomoč ob šoku diagnoza rak.. Presenečena sem, da razen besed stojte ji ob strani in upajte na najboljše ter razpravo o obolelih v Izraelu , ni prejela nobene konkretne informacije?!

Tudi mi se zadnji mesec soočamo s tem, mami je odšla na operacijo žolčnih kamnov, pa je ugotovljen rak žolčnih vodov/ali pankreas/ali želodec. Na OI je naročena na posvet o “morebitni paliativni kemoterapiji” ?!!! Pomeni, da stroka ocenjuje da pomoči ni, točne diagnoze nimamo, mami ni rumena, ima pa še vedno močne bolečine (znaki kot žolčni kamni) ?

Prosim za informacijo,
– kam po psihološko pomoč za mami in za nas, kako naj jo bodrimo in vlivamo upanje, če prejemamo same negativne informacije, kako se nič ne da,,
– kam lahko gremo po drugo mnenje? Zavedam se, da je zadeva resna in da se je treba sprijazniti tudi z najhujšim, toda ali smo sploh že kaj naredili?

Hvala v naprej za odgovor in lepo pomladno nedeljo vam želim !!

Pozdravljeni,

verjamem vam, da ste šokirana in jezna, to je običajen odziv na takšno novico. Žal, sem tudi sama šla čez to (verjetno tudi ista diagnoza) in vem kako je hudo. Na OI vam bodo pomagali tudi glede psihološke pomoči. Težko je sprejeti določene stvari, vendar vam iskreno svetujem, da ne izgubljate dragocen čas na tretja in četrta mnenja (drugo naj bo dovolj), tudi “čudežnih zdravil” se izogibajte, saj so to praviloma goljufije. Če boste imela dodatnih vprašanj mi ponovno pišite.

Lep pozdrav,