Moja težava, ki je sedaj že res težava je iz leta v leto slabša. Že od nekdaj imam zelo rada živali in me vse hudo kar se jim dogaja zelo prizadene. Če kaj takega vidim, preberem, slišim si enostavno tega ne morem odmisliti še dolgo časa. Moti me že skoraj vse, če kuža laja pa ne vem zakaj, poleti sem čisto živčna, če vidim, da kdo pred trgovino pusti psa na soncu ali celo v avtu. Skratka vsaka malenkost me moti in že prav otežuje moje življenje. Včasih sem rada potovala, sedaj v južne predele in v države kjer so mesta in naselja polna ubogih psov in mačk sploh več nočem hoditi. Najraje se kar zadržujem doma, samo, da ne bi kaj takega kje videla in bi me potem razžiralo, ker ne morem pomagat. Ali si morda lahko to težavo na kak način vsaj omilim.

Že vnaprej hvala

Pozdravljeni,

potrebno bi bilo vedeti, kdaj se je težava pojavila, v zvezi s čem, v kakšnih okoliščinah živite, ste občutljiva na trpljenje na splošno, ali vas samo za živali skrbi, in če vas samo živali, zakaj?
Torej, vprašanj je veliko in je možnih odgovorov še več. Priporočam vam pogovor s psihoterapevtom, s katerim boste ugotovila kaj je vzrok vaših težav in kako jih odpraviti.

Lep pozdrav,

Živali imam rada že od otroštva. Tudi kot otroka me je že prizadelo grdo ravnanje z živalmi. Ampak to se z leti slabša. Starejša sem težje vse skupaj prenašam. Živim v okolju, v družini, ki ima ravno tako rada živali. To imam očitno malo podedovano, kajti moja mama ima enake probleme, če temu lahko tako rečem. Ali pa sva taki pač značajsko, a to je zame že kar zelo bremenilno. Ja in občutljiva sem predvsem na živali, ne na ljudi, razen kadar gre za otroke. Zakaj ravno živali? Ker se mi smilijo in so odvisni popolnoma od ljudi, enostavno ne prenesem agresije in hudobije človeka nad manj močnim, to so otroci in živali. Take ljudi bi lahko enostavno kar izbrisala z obličja Zemlje.

Pozdravljeni,

vaša “občutljivost” je tako moteča delno tudi zaradi tega, ker se počutite nemočno. Pravite, da ne morete pomagati. Vsem že ne morete, ampak nekaterim pa lahko, a ne? Lahko volontirate v zavetišču, lahko posvojite starejšo in manj zanimivo žival, ki ima manjše šanse, da bo posvojena. Lahko enostavno donirate, ali pomagate starejšim ljudem, da za svoje živali primerno skrbijo. Ne vem, načinov je ogromno, namesto da vas vaša senzibilnost blokira, jo lahko uporabite za koristno akcijo. Pravijo da majhna dejanja spreminjajo svet, a ne?

Lep pozdrav,

Pozdravljeni!

Se strinjam z vami. Vse to že počnem. Doniram zavetiščem, doma imamo muce, ki so jih odvrgli, imam psičko, posvojila sem na daljavo konja, iz zavetišča za mučene konje in še bi lahko naštela. Seveda bi še več, če bi mi finance to dopuščale, a pri tem sem tako kot večina tudi sama omejena. Ampak še vseeno me boli in žalosti, da je na svetu še vedno preveč ljudi, ki menijo, da živali ne čutijo, jih ne tretirajo kot živa bitja in z njimi surovo ravnajo. Ravno zaradi takih, ljudi v bistvu sovražim. Hvala za odgovore in lep pozdrav.

Pozdravljeni,

vse je lepo in prav, vendar preveč generalizirate. Ljudi ki jih jaz poznam, so skoraj vsi zelo čuteči do živali, do njih so prijazni in jim pomagajo če lahko. Seveda, obstajajo drugi drugačni, ampak zaradi njih ne bom zasovražila človeštvo na splošno. S kakšnimi se vi družite?

Lep pozdrav,

Skušam se družiti s takšnimi, ki imajo radi živali, oz. v svoji družbi ne bi trpela ljudi, ki živali ne marajo. A takšnega odnosa do živali, ki ga imam jaz ima v moji okolici le še moja mama in teta. Ostala družba je pač tako povprečna, da ravno ne sovražijo živali, a kaj dosti za njih pa tudi ne bi naredili. A mi morda lahko svetujete kakšnega psihoterapevta v Mariboru, ki bi mi morda lahko pri tem kako pomagal?

Pozdravljeni,

priporočila pošiljam po ZS, ali po mailu. Pošljite mi mail in vam bom odgovorila.

Lep pozdrav,