Doberdan,
Jaz imam problem, ki me večkrat spravi v sramoto in mi povzroča nelagodje. Kar nekaj let sem prepričana da so predmeti naprimer miza, stoli, igrače…. in vsi ostali predmeti živi, se pravi se pogovarjajo med sabo, imajo čustva, me gledajo in govorijo o meni. Če se pomotoma zaletim v mizo ali stol ali kar koli se temu opravičim, ker mislim da ima čustva in se mi smili. Če se ne opravičim se mi zdi da se bo zgodilo kaj slabega zaradi tega. Ponavadi to stvar poljubim in se opravičim in se nasmehnem. Včsaih ko gledam okoli vidim stvar in se ji nasmehnem. Seveda pa tudi kopičim stvari doma, še posebej stare in pa tudi nove ker se mi smilijo da bi zapustile dom in jih imam doma. Še celo nekatere smeti. S stvarmi se tudi pogovarjam. Še če katero kdaj grdo pogledam se takoj opravičim in se nasmehnem. Prosim povejte mi če je to normalno.
Hvala

Pozdravljeni,

odgovor že veste, ni normalno in je samo vprašanje vaše ocene, koliko vas to v življenju ovira, oz. koliko vam poslabša kvaliteto življenja. Če je zadeva dovolj moteča, poiščite pomoč psihiatra in psihoterapevta.

Lep pozdrav,