Pozdravljeni,

odločila sem se, da poskusim še tu. Predvidevam, da imam kontra efekt motenj spanja – trden spanec 10 ur in več.

Ne znam ravno opisati situacija, upam da bo vsaj malo razumljiva. Torej sem redna študentka in sem pred enim letom pustila službo preko študentskega servisa, saj se mi ni izšlo. Pred tremi leti sem si natempirala urnik – fax – služba, spanje. Po približno enem letu sem začela spati po 10 ur na noč, zbudilo me ni nič nobena budilka, v spanju sem se vse zmenila, ne da bi se potem zavedala. Po tem se nekako pregorela in padla v kratkotrajno “depresijo”, ki sem jo uspešno premagala. Posledično sem padla letnik, še zmeraj pa sem delala. Začelo se mi je dogajat, da sem redno zaspala v službo (dopoldne in popoldne) in to, da ni važno kdaj sem prejšni dan vstala, brez problema bedim vsaj do 4ih zjutraj. No nato sem pustila službo in se posvetila samo faksu. Tega je že dobro leto dni in še zmeraj me grabi panika (psihične priprave – cel dan si govorim uro kdaj moram drug dan vstati), kadar moram zjutraj vstat (cca. 2x na teden) in že normalno spim po 10 ur neprekinjeno (brez zbujanja), ni važno kdaj grem spat. Poskusila sem s tem, da bi se navadila na neko uro ustajanja in sem si za to navila uro 2 meseca ob istem času in ob istem času hodila spat, ampak v koliko je zjutraj zazvonila budilka, zmeraj potegnem še vsaj eno uro, ne glede kako je pomemben dogodek, ali kako sama sebi grozil kaj si bom s tem naredila. Sedaj imam izpitno obdobje in imam večino bolj pozno izpite in se počutim svobodno brez dodatnega pritiska jutranjega vstajanja. Pri tem pa moti, da verjetno, ko bo začela hodit v službo, ne bodo tolerirali mojega ne zbujanja zjutraj.
Poskusila sem pri psihologu in osebnemu zdravniku, ki pa sta mi rekla, da takšna pač sem, rabim več spanja in imam paranojo pred budilkami, naj najdem drug način bujenja. Po tem sem poskusila z zbujanjem sonca, imam namreč sobo obrnjeno na vzhod in mi jutranje sonce sije direktno v obraz – ne deluje (večina pravi da pri njih deluje). Prosila sem mami, da me zbuja, ne deluje vse se zmenim z njo, vsakič ko me zbudi se morava dobiti v kopalnici in se dobiva nato gre ona v službo jaz pa nazaj v spalnico, ko se zbudim nič ne vem o tem (drugače še nikoli me ni luna nosila). Poskušala sem s tem, da grem prej spat (ob 10h), ne zaspim do 4ih in na to spim do 2 popoldne.

No včasih pa se mi celo zgodi, da zjutraj vstanem, to sta ponavadi ponedeljek in torek, potem pa že ne slišim več zvonenja, sonca, mami, do naslednjega ponedeljka.

Zanima me, če ima kdo podobno izkušnjo in kako je to premagal oz. kaj naj naredim, saj na dolgi rok si lahko zelo uničim življenje?

Upam, da je vsaj malo razumljivo

Lp,

Pozdravljeni,

najprej je treba izključiti možne telesne vzroke za pretirano zaspanost. Zato vam svetujem obisk pri osebnem zdravniku. Če se telesnih vzrokov ne bo ugotovilo, vas bo zdravnik napotil naprej, ali nevrologu, ali psihiatru, odvisno od tega kako bo ocenil naravo vaših simptomov.

Lep pozdrav,