Smrt je edina rešitev za mene. Grd sem, kot smrt, duševno bolan, nedolžen in brez prijateljev.

Pozdravljeni,

za smrt je vedno čas, in je to končna odločitev. Menim, da preden se za ta izzid odločite, je potrebno poskušat še kaj drugega. Obstajajo strokovnjaki ki se s takšnimi težavami ukvarjajo in vam svetujem, da se s nekom pogovorite. Lahko tudi tukaj pišete, če želite.

Lep pozdrav,

Niti v ogledalo se ne upam pogledati zato, ker sem tako grd.

Pozdravljeni,

ali bi morda lahko napisal malo več o sebi in o svojih težavah, saj ne vem kako naj vam pomagam na osnovi enega stavka.

Lep pozdrav,

Rad bi seksal vsaj enkrat v življenju.

Jaz sem najgrši človek na svetu. Smrt mi lahko samo pomaga. Dovolj imam tega, da me vsi ljudje čudno gledajo zato, ker sem zelo grd in jim nisem všeč. Najraje bi živel sam na svetu.

Pozdravljeni,

prav vsi vas čudno gledajo?

Lep pozdrav,

Da. Vsi me čudno gledajo.

Pozdravljeni,

če imate občutek, da vas prav vsi grdo gledajo, je to zagotovo bolezenski simptom in ne realnost.

Lep pozdrav,

Jaz res ne zdržim več. Halucinacije so vedno hujše. Npr. Grem s kolesom in se pojavijo halucinacije in zelo težko pridem domov. Potem nameravam iti še enkrat s kolesom in grem raje peš zato, ker mi nekaj v glavi govori, da bodo potem halucinacije še hujše in naj grem raje peš. To se je že večkrat zgodilo. Jaz sploh ne morem več iti na daljšo vožnjo s kolesom zaradi halucinacij. Večkrat mi je nekaj govorilo v glavi naj s kolesom zapeljem pred avtomobil in se ubijem. Enkrat sem šel s prostovoljko iz Šenta na sprehod in so se pojavije halucinacije. Povedal sem ji, da imam halucinacije. Ali ni čudno, da so se halucinacije prvič pojavile en dan pred odhodom domov iz Psihiatrične bolnišnice? Isti stavek še danes slišim.

Pozdravljeni,

še enkrat vam povem, o tem se nujno morate pogovoriti s svojim psihiatrom. Namreč, ni nujno da gre za halucinacije, lahko so obsesivne misli, včasih to ni enostavno ločiti. Zato je potreben pregled pri psihiatru, na forumu ne bomo mogli to rešiti.

Lep pozdrav,

100 % sem, da me vsi ljudje čudno gledajo zaradi mojega videza. Sem šel v pekarno in me je kupec čudno gledal, ko sem vstopil v pekarno. Kamorkoli grem me vsi ljudje čudno gledajo.

Pozdravljeni,

Sem vam že odgovorila na vprašanje zgoraj.

Lep pozdrav,

Najraje bi se ubil. Ne zdržim več. Večkrat sem že nameraval skočiti z mostu. Dovolj imam tega, da starši niso sprejeli moje duševne bolezni in je tudi nikoli ne bodo. Dovolj imam sosedov oziroma vseh ljudi v bližini. Grd sem. Ne prenesem svojega videza. Včasih sem obiskoval psihiatra v mojem kraju ampak mi nikoli ni pomagal in ga zaradi tega ne obiskujem več. Pet minut se je samo pogovarjal z menoj in mi napisal recept za zdravila. Nekaj časa sem obiskoval psihiatrinjo v Ljubljani ampak nimam denarja za prevoz zato, ker sem iz gorenjske in nisem zaposlen.

Kaj naj naredim? Ali je smrt res edina rešitev za mene?

No, to pa tako kot če bi me vprašali:

Ali je edina rešitev, da avto nesem na odpad, saj se moj avtomehanik odselil in v sosednje mesto se mi ne ljubi it?
Vi imate kronično bolezen ki jo je potrebno zdraviti. In pika. Psihiatra vam ni treba prav vsakega sprejeti, vendar, če bo psihiater ki vam bo ok in mu boste zaupal 200 km stran, boste moral enkrat mesečno, ali trimesečno, hodit k njemu. V nasprotnem primeru bo vaša bolezen grdo napredovala in rezultati zdravljenja ne bodo nikoli takšni kot bi bili če bi se pravočasno in kvalitetno zdravil.
Torej, poiščite si drugega psihiatra, pokličite, se naročite in se začnite zdraviti. Kakšna smrt, neki… Ko bi vsak ki ima kronično bolezen se takoj ubil, kakšen bi bil ta svet? Lepo prosim…nehajte se še enkrat sprenevedati in naredito tisto kar sem vam že neštetokrat svetovala.

Lep pozdrav,

Zakaj sploh še živim? Moje življenje nima smisla. Mene samo še računalnik veseli oziroma video igre. Spet imam halucinacije zato, ker sem se peljal s kolesom. Dovolj imam prekletih halucinacij. Psihiatrična bolnišnica mi je uničila življenje. Vsak dan poslušam sosede nad nami, ki ves dan premikajo pohištvo in skačejo. Ali so vsi otroci takšni? Jaz vem, da nikoli ne bom imel otrok. Še zase komaj skrbim. Jaz res ne zdržim več.

Pozdravljeni,

to je zato ker se ne zdravite. Če bi imel sladkorno, bi že umrl. Tako pa, je kavliteta vašega življenja zelo slaba. Upam, da boste poslušal, vsaj eden od mojih dosedanjih nasvetov in poiskal si ustrezno pomoč.

Lep pozdrav,

meni tudi ni pomoči

Pozdravljeni,

če pomoči ne poiščete in je ne sprejmete, vam ni pomoči. Vsak je odgovoren za svoje življenje in svoje zdravje. Kadar imamo težave, se obrnemo na ustreznega strokovnjaka in upoštevamo navodila. Včasih je tudi prepričanje da nam ni pomoči, simptom bolezni. Zato pomoč poiščite in si dovolite pomagati.

Lep pozdrav,