Vesel bi bil vajinih nasvetov, kako se lotiti z gradnjo pasivne varčne hiše. Na kaj moramo biti pozorni, kakšne materiale naj izbiramo. Danes je toliko informacij in vsak trobi po svoje, kako je to in ono kvalitetno. Včasih je bilo dovolj 5 cm stiroporja za fasado, sedaj že 20 ni dovolj. Volne za streho je bilo ravno tako 5 cm, sedaj mora biti debela 20 cm, kaj je res in kaj ni, občutek imam, da se standardi spreminjajo samo zato, da se proda večja količina in da te informacije ven plasirajo prodajalci posameznih produktov, potem pa vedi kaj je res in kaj ne.

Pasivna hiša,
dobro vprašanje. Da je hiša pasivna naj bi za ogrevanje porabila na leto 15kWh/m2a ali manj. Poraba skupne primarne energije naj bi bila letno največ 120kWh/m2a. Največkrat se za detajlni izračun uporablja PHPP izračun Passiv Haus Institut iz Darmstadta.
Da se te vrednosti doseže vpliva več faktorjev. Ni vse v debelini in izbiri izolacije. Pomembna je tudi sama postavitev na parcelo, senčenje z okoliškimi objekti, orientiranost stranic in velikih steklenih površin proti jugu ali severu, kar vpliva na toplotne izgube ali dobitke.
Včasih se celo zgodi, da je manj izolirana hiša manj potratna od bolj izolirane, ker je pravilno orientirana in leži na idealni lokaciji. Prav zato je dobro narediti preračun in potem preizkušati, kje je kakšne manjko v konstrukciji in kje je potrebno dodati debelino izolaciji ali ne.
Izbira materialov je trenutno na trgu obsežna in ja, vsak hvali svojega. Še vedno je dobro uporabiti preverjene materiale, ki se na vaši hiši ne bodo uporabljali prvič.
Je pa res, da so določeni materiali bolj izolativni, čeprav so tanjši. Na primer stiropor tipa neopor z grafitnimi delci je pri istih centimetrih bolj izolativen od navadnega stiropora. V strehi mansarde oziroma zadnje etaže pa je dobro pri debelini volne pretiravati tudi zaradi toplotnega preboja, ki potem pretirano segreva prostore. Raje malce več, ker so tudi poletja zdaj s precej višjimi temperaturami in to za daljše obdobje. Lažje je objekt pogreti kot ga shladiti, ko je enkrat pregret. Tudi tu se stiropor obnaša drugače od volne (kamena, steklna, lesna) in ima od nje slabši toplotni zamik.
Velik faktor v kontroli pregrevanja hiše je tudi v senčenju steklenih odprtin (rolete, žaluzije, roloji,…) in pasivnem senčenju (napušči, okoliška drevesa, objekti…).
Če povzamem, se da največ narediti že s samo zasnovo objekta in upoštevanjem lokacije. Izračun pa nam da še dodatne podatke o potrebni debelini izolacije. Izbor materiala je treba prilagoditi tudi vrsti nosilne konstrukcije, potrebi po dodatnih ali vmesnih slojih, obremenjenosti z vlago (klet, cokl, stiki z ravnimi strehami,…), … Najbolje, da vam projektant z zasnovo objekta in izračuni predlaga uporabo izolativnih materialov ter vam svetuje glede uporabe in kombinacije različnih materialov. Hkrati se tako kontrolira tudi investicija in vaš vložek v dobro izolacijo in navsezadnje celo stavbo z instalacijami vred.
Danes je lahko dobra nizkoenergetska hiša NEH že pasivna na eni lokaciji, na drugi pa ne. Hkrati ni potrebno, da si s tem belite glavo ali višate investicijo v delih, kjer to ni nujno. Simulacijo opravite na papirju, na več papirjih, če je potrebno, predno postane enota za obračunavanje 10.000€ in postane zadeva predraga.

pasivna hiša, drži , nekdaj je bilo dovolj samo 5 cm! Takrat je “službeni Sindikat” poskrbel tudi za kurivo. Pa še druge stvari so drugače tekle.
Nekako iz izkušenj: najcenejši material, ki zadosti statičnemu zračunu za nosilno konstrukcijo, nato fasada za izolacijo.
Nekje , pred časom , sem komentiral : bolj se splača vložiti v izolacijo kot v akumulacijo.
Glede raznoraznih komercialnih cvetk, se da tudi na tem forumu (Gradnja ) prebrati kar veliko tem in odgovorov. Prelistaj in za začetek boš dobila zadosti informacij. Veliko nas tu ni komercialistov in plačanih komentatorjev!!

LP

Tudi midva že pet let živiva v pasivni hiši. Sam sem se zadeve lotil bolj znanstveno:) in takrat vgradil kar nekaj senzorjev, katerih delovanje sedaj spremljam čez server pametnih instalacij in iz grafov odčitavam vrednosti ter njihove korelacije z zunanjimi ali notranjimi dogodki:
-kolikšna je časovna zakasnitev nenadne ohladitve vremena in kako se to odraža na notranji temperaturi
-kako se spreminja relativna vlažnost, glede na zajem zunanjega zraka (skozi zemeljski kolektor ali iz fasade)
-kaj se zgodi, ko izklopimo bypass, v rekuperatorju in v objektu
-učinkovitost sončnega obsevanja in koliko časa ga še čutimo, ko sonce zaide
Iz začetnega zanesenjaškega hobija se je kar nekaj izkušenj, ki jih bom zbral v ločenem članku. Obljubim!