Pozdravljeni,
po letu dni se (na žalost) spet oglašam in prosim za nasvet.
Po kar hudi epizodi depresije sem se lani na koncu le izvlekla s pomocjo trittica 200 mg, psihoterapij tudi bioterapij. Od poletja je bilo vse super, življenje sem živela na polno, hodila na psihoterapijo, redno jemala AD. In na vsaki kontroli sem psihiatrinji odgovarjala, da je vse, kar me moti, le še dejstvo, da jemljem AD. Počasi sva se začeli pogajati, da bi začela zmanjševati. A do tega ni prišlo, ker je konec februarja kot strela z jasnega udarila nova epizoda. To me je povsem potrlo, ne morem sprejeti, da sem naredila vse, pa se je ponovilo. Spet trpljenje, ki se pri meni odraza v hudi nespečnosti (ne spim po več dni, potem nekaj ur, polnih živih sanj, skratka spanec, ki to ni). Psihistrinja mi je povećala odmerek na 300 mg, a je kljub mojemu vprašanju, če ga razdelim na dva locena odmerka, rekla, da naj vzamem v enem. Po tednu dni se mi je stanje se poslabsalo, vsa simptomatika, kar sicer poznam od lani, saj je trittico tako odreagiral pri meni, da se je stanje v vsem poslabsalo (nespečnost, nemir, tesnoba, obup). Sedaj je 19. dan in gre samo navzdol. Psihiatrinja je rekla, da naj vztrajam 3 tedne, a sem začela obupovati. Čeprav imam v spominu, da je lani tudi nekako toliko trajalo. Sedaj me zanima, če je k tako izrazitemu poslabsnaju v smislu stranskih ucinkov prispevalo, da jemljem 300 mg v enem odmerku in će je smiselno, da ga poskušam razdelit. Ali je takšen odmerek že lahko tveganje za seratoninski sindrom? Ali se lahko upam na izboljsanje in da povećana terapija le zacne ucinkovati, saj si ne znam predstavljati, da bi terapijo menjala? Je normalno, da 19 dni ni nobenega pozitivnega učinka? In kakšno terapijo bi predlagali (kaj se sploh lahko kombinira ob tako visokem odmerku trazodona)? Hvala za vsakrsno pomoć in vzpodbudno besedo.

Pozdravljeni,

trazodone (Trittico) lahko jemljete v enkratnem odmerku ali deljenem. Deljeni odmerek je priporočljiv pri odmerkih višjih od 300 mg, pri 300mg je vprašanje ali je sploh smisleno, ampak lahko poskusite. Morate pa biti pozorna na sedativni učinek trazodona in ne voziti avta dokler ne bo nekaj časa odmerek stabilen.
Žal, je tudi pri trazodonu potrebno počakati VSAJ 3 tedne na učinek, bolj verjetno 4-6 tednov, tako da res ni treba še obupati. V prehodnem obdobju lahko uporabimo uspavala (spet velja relativna prepoved vožnje).
Nevarnost serotoninskega sindroma se z višanjem odmerka poveča, pa vendar še ni toliko verjetna, da bi nas zelo skrbelo. Če bi se pojavili simptomi serotoninskega sindroma, se takoj posvetujte s lečečim psihiatrom. Simptomi pa so: – izraziti nemir (agitacija)
– zmedenost
– hitro bitje srca in porast krvnega pritiska
-razširjene zenice
-izguba koordinacije mišic in krči
– mišična rigidnost
– obilno potenje
– driska
-glavobol
-tresenje
Resni znaki so: vročina, epileptični krči, neredno bitje srca, izguba zavesti.

Ponovitev simptomov je sicer znak, da vzroki niso bili odpravljeni, torej psihoterapija je bila ali nezadostnega trajanja ali neuspešna.

Lep pozdrav,

Spoštovani,

najprej hvala za prejšnji hiter odgovor, ki mi je dal predvsem voljo za vztrajanje.
Sedaj bo 5 tednov, kar jemljem povecano terapijo 300 mg Trittico in se vedno nič. Strašne noći brez spanca (po kakšnih treh, stirih urah zaspim, spanec je rahel, poln živih sanj, brez cepkov v usesih me prebudi vsak šum, zbudim se pred jutrom, unicena, utrujena, potem pride noć, ko sploh ne zaspim, telo mi drgeta, obliva me), dnevi brez volje, napadi tesnobe. Že tri tedne sem na bolniški, saj ne zmorem osnovnih stvari, ves čas crne misli, kako unicujem življenje sebi in svojim, ki prav zares trpijo, predvsem majhna otroka, ki ne razumeta, kje je nasmejana in energicna mami.
Mogoče se vam zdi, da pretiravam, vendar je res tako. Nepredstavljiva groza. In jaz se kar čakam, da bi se pokazal učinek? Kontrolo imam čez slaba dva tedna in me zanima, če mi svetujete, da se vztrajam pri tem odmerku. Namreč zdi se mi, da so se mi po treh tednih stranski učinki se povećali, je to možno? Otopelost čeljusti (to poznam od lani, je minilo šele po kakšnih treh mesecih), najbolj pa ta splosna otopelost, odsotnost in predvsem telesna utrujenost. Če se že pripravim, da grem na sprehod, da se česa lotim, sem tako utrujena, da ne zmorem.
Ali je smiselno, da zmanjsam odmerek, saj mi bo psihiatrinja zagotovo dodala se kakšen AD (česar me je, kot sem že napisala groza), in bo potrebno trittico zmanjsati, pa da spravim malo naprej? In prosim vas za vaše izkušnje, kateri AD se kombinira uspešno s Trittico? Kakšen je sploh postopek navajanja kombiniranja zdravil? Predvsem pa me zanima, če mi lahko razlozite, kako da trittico tokrat ne deluje, se je telo navadilo, zakaj tokrat ne vpliva na spanje. Za vsako vašo potrpezljivo razlago bom zelo hvalezna, vse dobro.

Pozdravljeni,

antidepresivi delujejo v 2/3 primerov. Torej pri 1/3 ne delujejo in ne vemo zakaj je temu tako. V načrt zdravljenja vaše psihiatrinje se jaz ne bi umešavala, ker vas ona pozna bolj kot jaz. Na splošno se antidepresivna terapija izbira na osnovi depresivnih simptomov, ki niso pri vseh isti. Če en antidepresiv ne zajame vseh simptomov, lahko poskušamo s kombinacijo dveh, ali tudi treh. Seveda, s tem tvegamo več stranskih učinkov in interakcij med zdravili, pa vendar, če drugače ne gre, poskusimo tudi to. Pozanimajte se, ali se v vašem zdravstvenem domu izvaja delavnica “Skupaj premagajmo depresijo”. Zelo priporočam vsem ki se z depresijo borite ali ste imeli to izkušnjo.

Lep pozdrav,

Spostovani,
hvala, ker se tako vestno trudite z odgovori. Tudi tokrat vas prosim za nasvet. Po neuspesni terapiji trittica 300 mg, mi je sedaj psihiatrinja predpisala alvento 75 mg kapsule zjutraj in trittico 200 mg zvečer. Ker berem same negativne izkušnje o alventi, me zanimajo vaše in kaj lahko pričakujem. Zelo me skrbijo stranski učinki: mi lahko vi napišete izkušnje s tem zdravilom: zelo vam bom hvalezna. Vse dobro!

Pozdravljeni,

venlafaksin (Alventa) je antidepresiv z dvojnim delovanjem, deluje na serotonin ter na noradrenalin pri odmerkih višjih od 225mg . Torej, lahko rečemo, da trenutno jemljete navadni zaviralec serotoninskih receptorjev. Stranski učinki so temu primerni: glavobol, prebavne težave: slabost, driska, krči v trebuhu, omotičnost, zaspanost, suha usta, potenje in spolne motnje, so najbolj pogoste. Običajno so najhujše med uvajanjem zdravila, in izzvenijo po nekaj tednih, nekatere pa lahko vztrajajo dlje. Primer so neželeni učinki na spolnost: zmanjšana spolna želja, težave z doseganjem orgazma, erektilne disfunkcije.
Težko komentiram “slabe izkušnje” na spletu, verjetno je to zato, ker tisti ki imajo dobre izkušnje nimajo potrebe ne časa o tem pisati na spletu. V praksi so izkušnje dobre, pri večini uporabnikov ima zdravilo željeni učinek, pri 1/3 (pričakovano) nima. Pri bolj anksioznih opažamo več stranskih učinkov ob uvajanju, pri višjih odmerkih smo pozorni na porast krvnega pritiska. Ampak, to so vse stvari o katerih vam ni treba skrbeti, je veliko večja verjetnost, da vam bo zdravilo koristilo in da bodo stranski učinki sprejemljivi in kratkotrajni.

Lep pozdrav,

Lahko zapišem moje lastne izkušnje z alvento. Na začetku sem imel teden dni težave pri uvajanju zdravila (nemir, potenje, suha usta, strah). Nato še kakšen teden ali dva nisem imel posebnih pozitivnih učinkov, tako kot pri vseh antidepresivih, tudi ti rabijo malo več časa, da začnejo delovati.
Sedaj lahko rečem, da so mi popolnoma spremenili življenje in lahko funkcioniram 100 % v službi, doma, ukvarjam se s športom, sem veliko v družbi …
Meni so zelo pomagali, upam do bodo tudi tebi. Drži se.

Hvala vam, da ste vašo izkušnjo delili z nami.
Srečno še naprej,

Hvala za potrpezljivost z mano. In za vnovicno pomoć. Tako sem obupana, da ne vidim izhoda. Alvente sem se tako prestrašila, da je ne upam već jemati. Po eni kapsuli sem se do konca sesula. Se tisto borno spanje s pomocjo trittica je povsem izginilo, ze pet dni ne spim. Do psihiatrinje ne pridem. Ali naj trittico sedaj vzamem spet 300 mg in upam, da bom kaj spala? Ali naj se poskusim z alvento? Moja anksioznost me je povsem ohromila, dan prelezim in se sucem v zacaranem krogu: ne vem, kaj naj naredim. K temu je prispevala tudi psihiatrinja, ki je rekla ob predpisu alvente, da bo ambulantno zdravljenje prepocasno in da mi svetuje bolnisnicno. Ampak, kako naj zapustim predsolska otroka? Vem, da je kriv sistem, da ni dovolj časa v ambulanti, a psihiatrinji ravno zaradi tega, ker me premalo pozna, ne zaupam. Prosim za nasvet, ki ga obupano pričakujem. Saj obstajajo se ucinkovitejsi ad, kolikor sem prebrala, je alventa zelo naporna za uvajanje. Kaj menit o valdoxanu? Kaj menite o bolnisnicnem zdravljenju, kaj sploh prinese? Je res učinkovito in se clovek sploh lahko potem normalno v življenje. A s tole svojo anksioznostjo in trenutnim popolnim obupom ter nezaupanjem v zdravila, sploh pa kakšna pomirjevala, si ne predstavljam, da ležim v bolnici. A vendar takole tudi ne morem: prelezim dan, nobene pozitivne misli, čisto brez upanja, v vecnem premlevanju, kaj bo z mano. Ne zmorem poskrbeti za otrocka, a ju lahko vsaj malo pocrkljam. Kaj naj storim? Obstaja se upanje zame? Obupno pričakujem nasvete. Hvala.

Pozdravljeni,

zdaj pa tipično panično iščete najboljšo med stotimi možnostmi in se samo utrujate, nič pa ne boste s tem rešila.
V psihiatriji ni hitrih rešitev, večino zdravil uvajamo postopno, pri večini čakamo nekaj časa na učinek, hkrati se zavedamo, da ne smemo pričakovati 100% učinkovitost. Torej, je potrpljenje in zaupanje v psihiatra od ključnega pomena za zdravljenje, sicer se dogaja to kar se zdaj vam. Po eni tableti ste že obupala in iščete druge rešitve, bolnica vam ne diši (vas razumem), ampak ambulantno se vse prepočasi dogaja, vi pa želite biti boljše čim prej.
Vaša psihiatrinja je vaše nezaupanje in odpor do zdravil začutila in vam verjetno tudi zato svetuje bolnišnično zdravljenje, saj za uspešno ambulantno zdravljenje trenutno ni pogojev.
Očitno samega vzroka niste odpravila in se je motnja ponovila. Svetujem vam, to kar sem vam že prej, vztrajte pri jemanju predpisanih zdravil, sodelujte z vašo psihiatrinjo in ji zaupajte ker vas zdravi vestno in pravilno. Poiščite ponovno pomoč psihoterapevta, in če ne bo šlo drugače, ostane še bolnica. V bolnici lahko uvajamo in spreminjamo terapije hitrejše in bolj pogumno, saj ste pod nadzorom in se lahko hitro opazijo resni neželeni učinki.

Lep pozdrav,

Spostovani,
vem, da imate v teoriji seveda prav, skušam upoštevati in po 8 dneh jemanja predpisane terapije (alventa 75 in trittico 200 mg) me skrbi poslabsana simptomatika: predvsem nenehna tesnoba, grozno počutje, poleg tega pa poleg vrocinskih valov, žarenja po telesu, nenormalnega potenja, mrzlih nog, pritiska v usesih, tresenja rok in nog (skodelice ne morem prijeti z eno roko), kar bi se zares potrpela, me plasijo obcutki odtujenosti in mravljincenje jezika. Prosim za pošten odgovor, če je vse to se v okvirih sprejemljivega uvajanja alvente ali naj prekinem. Kontrolo imam čez 14 dni in će bi vedela, da bo šlo vendarle na bolje, bi se poskusala potrpeti, tako pa me je strah, ker je vsak dan bolj nevzdrzno. Hvala, če boste odgovorili. In hvala za vašo potrpezljivost, vse dobro.

Pozdravljeni,

strah, seveda, poslabša vse simptome. Vsi ki ste jih naštela so, sicer zelo neprijetni, pa vendar popolnoma nenevarni. Po 8 dneh so še tukaj, pa 21 dneh pričakujemo da bojo začeli izzvenevati. Probajte se z nečem zmotiti, poskrbite za zadostno hidracijo, veliko za možgane pomembnih vitaminov in mineralov (B-complex, D vit, Omega 3, cink, magnezij) in veliko gibanja na prostem. Preberite si v mojih člankih zakaj to pomaga (linke imate pripete).

Srečno in lepe praznike vam želim!

Mogoce ti pa lahko jaz pomagam. Jaz sem imel podobne probleme. Bil sem tako anksiozen, da vec nisem funkvioniral. Cel dan, vsaka misel se je vrtela okrog tega. Vrtel sem se v krogu. Jaz sem sel v bolnisnico na zdravljenje. Bila je najboljsa odlocitev! Zal mi je, da nisem sel prej. Bil sem v Polju. Pri dan mi je bilo grozno. Nato pa vsak dan boljse. Zelo so mi pomagali pogovori z drugimi pacienti, s terapevti, tista okolica. Ves vsak zdravila prenasa drugace. Mogoce Alventa ni zate. Ampak ne mores delat tako, da se vsak dan sprasujes, ce je pravilno zdravilo ali ne. Ti moras zacet zivet. Pretvarjaj se sama sebi, da si normalna. Pojdi ven in se pretvarjaj, da si okej. Dokler ne bos dobila obcutka in navade, da se ne vrti ves svet okrog strahov in ptihodnosti. Osredotoci se na zvoke, vonjave v naravi. Na zivali, insekte, barve. Scasoma se bodo mozgani odvadili sekiranja in jih bo zacelo zanimati drugo. Zdravila se jemljejo redno, ne pa stalno spreminjanje doze in sprasevanje, ce je to zame ali ni. Mene osebno je Alventa naredila zelo zivcnega. In ni nehalo. Ampak se nisem sekiral, ker sem vedu, da je od tega. Meni je pomagal Paroxat, kar pa ne pomeni da bo tebi. Je pa res, da ko sem zacel s Paroxatom, sem ze nekako drugi dan vedel, da sva se ujela. Ni bilo slabo po njemu, pomirjal me je, mislis so postale pocasne. In s tedni jemanja je postal ta ucinek se mocnejsi. Kaksnih posebnih stranskih ucinkov nimam, dlje rabim za orgazem. Drugace pa se vedno deluje in ga ne mislim ukiniti, zdaj ga jemljem dve leti. Ampak zdravilo ni vse in antidepresivi niso vse. Tukaj so se antipsihotiki, ki lahko pomagajo. Moznosti je polno, treba bo pa zaupat zdravniku in mu povedat, kako je.

Spostovani,
zopet se oglašam in prosim za nasvet in vzpodbudne besede. Teče peti teden nove terapije (alventa 75 in trittico 200 mg) in stranskui učinki se vedno vztrajajo (nenehna utrujenost, pritisk v usesih, tresenje, oblivanje, suha usta, izjemno žive sanje). Po kakšnih treh tednih sem zacutila neko voljo, začela sem verjeti, da bo, nekako sem si postimala v glavi, a mi kot da telo ne pusti, pojavlja se tudi nemir v rokah, nogah, zivcnost. Tesnobe je bilo manj. Za razliko od prej, ko nisem mogla zaspati, sedaj zaspim in spim tudi sedem, osem ua, a sem takoj zjutraj čisto utrujena, spanec je zaradi sanj, prebujanj in nocnega potenja nekakovosten. Čeprav se trudim razmišljati optimisticno, me vse bolj zopet grabi strah, da mi ne bo uspelo. Tako me je zadnje tri dni spet napadla huda tesnoba. Kako naprej? Kaj svetujete vi? Hvala za vsak nasvet, vse dobro.

Pozdravljeni,

težko rečem kaj več, zdaj ste v fazi ko je urejanje terapije že stvar dobrega poznavanja vas in vaših težav. Ni nujno, da so “stranski učinki” res stranski učinki. Včasih so simptomi bolezni, včasih posledica povečane tesnobe ob uvajanju zdravil, včasih pa posledica previsokega odmerka. To bo najlažje ocenil psihiater ki vas pozna in vodi. V vsakem primeru, svetujem vam potrpežljivost in sodelovanje z lečečim psihiatrom.

Lep pozdrav,

Spoštovani, zopet potrebujem vaš cenjeni nasvet. Po treh mesecih jemanja alvente 75 mg (poleg triticca 200 mg za spanje), sva se s psihiatrinjo odločili za prenehanje terapije z alvento, saj ni prinesla bistvenih ucinkov, le hudo zivcnost in žive sanje. Ker naj bi bil to najmanjsi odmerek, naj bi enostavno prenehala z jemanjem (in začela z novim ad: cipralexom), a sem po dveh dneh zacutila hudo omotico. V lekarni sem izvedela, da bi bilo potrebno postopno ukinjanje (vsak drugi in nato tretji dan), kar me je zaskrbelo, posebej ker se po nekaj dneh ta nenavadna omotica skozi ves dan stopnjuje in je neznosna. Sedaj me zanima, če je smiselno spet vzeti alvento npr.vsak drug dan in kako dolgo ali pa naj preprosto vztrajam in zdrzim (kako dolgo lahko trajajo te omotice). Hvala za nasvet ali kakšno izkusnjo.

Pozdravljeni,

vaša psihiatrinja vam je pravilno svetovala. Jemala ste nizek odmerek in zelo kratek čas venlafaksin, ki sicer lahko provzroča odtegnitvene znake, vendar sumim, da tako hude kot jih vi opisujete. V vsakem primeru, se odtegnitveni učinki zmanjšujejo in običajno popolnoma izzvenijo v parih tednih. Če bi se omotica stopnjevala ali vztrajala, vam svetujem obisk osebnega zdravnika, kajti je vzrok lahko drugi in ne le odtegnitev od zdravil.

Lep pozdrav,