ali je to normalno kaj se mi dogaja v odnosu z partnerjem nom, mom
Po 24 letih imam dovolj…priblizno 3-4leta traja odkar sem zacela razmisljat da to ni odnos, ki bi naj bil, normalen…za mene je on bil bog, vedno najbolj pameten, lep, v vsm najboljsi, vse naj naj…
skratka imam 2 mala otroka, spravil me je tako dalec da sem dala odpoved v sluzbi in sem odvisna od njega.
Je agresiven, in me psihicno in fizicno ustrahuje, tud da me bo ubil, mi prerezal vrat, pa take.
in to zato ker ne prenesem njegovih lazi in iger, ter ko mu recem kar mi ni prav, kaj
me moti takrat zacne z zmerjanjem, da sem mu minus v zivljenju da se me ne more resit.,, skratka zelo grde stvari mi govori, in jaz v3c ne morem bit tiho, takrat pa skoci v mene, in zdqj me je res strah ker ni normalen.
sem mu rekla da naj gre stran in s3 odseli, takrat rece da bo sel in si poiskal stanovanje, ampak potem ostaja, in ko greva spat zacne kak me ima rad, pa koliko mu pomenim-prazne besede, dejanja govorijo drugace.
Meni se mesa, ker ne prenesem vec takega zivljenja.on dela kar hoce ne glede na mene koliko me prizadene, in jaz ga sovrazim res, ker mi je toliko stvari naredil in me prizadel.in velik laznivec je.
No zanima me ali je to moje dozivljanje normalno ko si s taksno os v odnosu.
in sicer nekaj casa se trudim borim, proti njemu, imam energijo, voljo, vse.,potem on zacne spet bit “normalen”, in je nekaj casa mirno, in jaz zgledam kit da sem mu nas3dla, potem se on spet spremeni, zacne z zalitvami, zmece mi naprej ves d2nar ki ga da kdaj, in jaz se komaj diham, nimam vec energije, rabim jo za otroka, ampak je nimam, zelo mi je naporno tako zivljenje.
vcasih bi se kar Iz sveta spravla, ce bi bil kak nacin In tud otroka.ker ni prihodnosti.
vsi znaki veljajo za njega-rad ima publiko, je ful obozevan, ima dosti kolegov, uspesen v svojem poslu, manipulator, z besedami te tak obrne da neves kje si doma…
do mene pa zaljiv, nisem mu vredna nic, drugi so vedno vec vredni, boljsi…
Morda mi kdo napise ko je sam to dozivljal, kaksne izkusnje…
hvala…
Kar doživljaš, je hudo nasilje, ne glede na njegove morebitne psihiatrične diagnoze. Dejstvo je, da ste tako ti kot oba otroka hudo ogroženi. Potrebno bo ukrepati in poiskati pomoč. Ali imaš koga med prijatelji ali sorodniki, ki se mu lahko zaupaš, ali imaš koga, ki ti bo stal ob strani? Ne vem, če se tega zavedaš, a tvoje življenje JE ogroženo. Da ne govorim o tem, kako bo vse prišlo za tabo, ko enkrat prekineš ta krog nasilja in si poiščeš pomoč. Vse, kar doživljaš, je popolnoma normalno v tej nenormalni situaciji. Da pa so te takšne razmere prignale na rob zmogljivosti in te uničile, pa priča tvoja izjava o tem, da bi najraje spravila s sveta sebe in otroke. To JE grozljvo.
Prva stvar, ki jo lahko narediš, da se obrneš na najbližji center za socialno delo, pojasniš, kaj doživljaš in prosiš za informacije, kako ti lahko pomagajo in kako te lahko podprejo.
Obrneš se lahko tudi na nevladne organizacije, ki nudijo pomoč ženskam, žrtvam nasilja in imajo varne hiše, npr.:
Društvo SOS telefon: http://www.drustvo-sos.si/potrebujete-pomoc/sos-telefon-za-zrtve-nasilja
Društvo za nenasilno komunikacijo: http://www.drustvo-dnk.si/
To, da nimaš lastnih sredstev za preživljanje, ni ovira, da si ne bi poiskala pomoči. Stvari se bodo urejale s pomočjo inštitucij, ki so ti dolžne pomagati, prav tako policija, če jo pokličeš, ko je mož nevaren. Ne bo lahko, a sedaj si vso energijo usmerjala v preživetje v tem bolnem in ogrožajočem odnosu. Ko jo boš začela usmerjati vase in izboljševanje svojega življenja in življenja svojih otrok, boš vse za nazajj zagledala v drugačni luči.
Kar mož počne, nima pravice početi. Nihče nima pravice tega početi in nihče ne bi smel živeti v takšnih razmerah, kot živiš ti, še najmanj pa otroci. Njih si dolžna zaščititi. Prihodnost je, a zdaj je nisi zmožna videti. Poišči pomoč, vsak si zasluži živeti življenje brez nasilja.
To, kar opisuješ je nenormalno, nevarno in povsem nesprejemljivo ne glede na to, kakšna je diganoza. Če ne zaradi sebe bi morala že zaradi otrok takoj ukrepati. V prejšnem postu imaš kaj nekaj možnosti, če se boš odločila in jih začela iskati tudi sama, boš vsekakor našla kakšen izhod, četudi se ti morda trenutna situacija zdi nerešljiva.
GittaAna