pomagajte mi prosim
Pozdravljeni. Sem 22 letno dekle, ki potrebujem pomoč. Potrebujem, da me vsaj nekdo razume, prebere to mojo težavo, ker se počutim zelo osamljeno. Živim na kmetiji na vasi kjer je dela kar veliko. Sicer že študiram ampak trenutno iščem delo preko študentskega servisa. Doma pomagam staršema pri delu, sem edinka. Boli me, ker sta starša oba bolana (oče večletni invalid, mati problemi z hrbtenico,nogami,…). Težko je. Vem da nisem edina, ampak večkrat se počutim kot da sem edina. Družbe nimam veliko, nikoli je niti nisem imela. Pa sem dobrega srca, iskrena, poštena. Prijateljic, ki bi jim lahko to zaupala tudi nimam veliko, nekaj jih je ampak ali nimajo časa ali pa preveč o sebi govorijo in ne znajo prisluhnit. In sem vedno potem sama z sabo. Sicer sem močnejše postave. Že pred nekaj leti sem bila pri psihologinji zaradi depresije nato sem to opustila, sedaj pa me je zdravnica zopet napotila k psihologu in psihiatru. Imela sem že tudi samomorilske misli, še zdaj jih kdaj imam. Težko mi je vse to povedat. Vsak dan se skoraj počutim osamljeno. Saj grem ven občasno na kakšno kavico in tako ampak to je vse. Zaradi dela doma tudi ne morem tako žurat. Sem bolj mirne narave, oseba ki se ji da zaupat. Tudi fanta pri teh letih še nisem imela. Pa se kdaj sprašujem zakaj (ali sem tako nezanimiva, manjvredna, ne vem). Zelo hudo je imet te občutke v sebi. Zelo mi niha počutje. Tudi glede zdravja nisem ravno 100% zdrava. Imam tablete za RR in ščitnico. Ponoči spat ne morem. Zaradi stresa. Zelo rada bi uživala življenje ampak ne vem kako in kaj. Bojim se ljudem zaupat, ker so me vedno do zdaj razočarali. Zato pišem tukaj. Ker včasih je bolje napisat kot povedat. Poleg tega me muči še nekaj. Spoznala sem dobrega človeka, ki se vsak dan slišima po telefonu in pišema sms. On je že starejši, ima že družino. Ampak sva vseeno v dobrih odnosih, ki trajajo že skoraj leto in pol. Ampak problem nastane, ker on ne ve da sem to jaz. na kratko: pred slabm letom in pol sva s prijateljico na fb ustvarili lažen profil kar tako iz dolgčasa, no in se je tam pojavil ta človek in začela sva si pisat..sčasoma sem se ful navezala na njega kot prijatelja mislim in on tudi, ampak nisem in ne morem mu povedat da je to bil fejk profil, da sem dejansko jaz kot prava oseba, hudo mi je ker je res vreden zaupanja in on me res razume, če že drugi ne, ampak vem da, če bi mu za to povedala bi bilo prijateljstva konec. Večkrat sem mu že mislila, pa me je strah…Bojim se ga izgubiti. Naj povem, da meni se je tudi to že zgodilo, da sem si pisala z nekom, ki je bil fejk. Ampak on mi je po 3 mesecih to povedal, pa je bilo težko, ampak sem vseeno hotela spoznati kdo zares je on in sva se tudi videla v živo. Pri temu pa ne vem kaj in kako…On bi me rad spoznal v živo, ampak zaradi tega “ne morem”. Prosim pomagajte mi. In prosim, ne se ustrašit, tukaj pišem kot zares jaz, prava oseba 🙂
Takrat sem to naredila k enostavno nisem imela nikogar, ki bi mu lahko zaupala. Ampak me zaradi tega dejanja peče vest, ker bi rada razščistila z njem. Kaj naj naredim? Mislila sem, da bi mu po pošti napisala resnico in se opravičila, čeprav vem, da ga bom najbrž izgubila za vedno. 🙁
Sedaj sem spet žalostna….
Hvala vsem vam, ki ste to prebrali. brez kakršne koli zamere, ampak morala sem to napisati….
Pa lepo nedeljo vsem. Čao.
Praviš, da študiraš. Kje, ali med študijem živiš doma? kaj študiraš’ Ali si pridna študentka, ali si samo zaradi statusa? Aja, sem še nakrat prebral: iščeš delo.
takole ti bom povedal: smisel svojega življenja iščeš na napačnem koncu. Pozabi na fb prijateljstva, posveti se delu na kmetiji, pomagaj doma kolikor je v tvoji moči in skušaj narediti kmetijo sodobnejšo, postavi si nek izziv oz. poslovni cilj: recimo: prodaja toliko in toliko jajc, zelenjave, mleka( ne vem s čim se ukvarjate), skušaj najti odjemalce(brez skrbi ljudje iščejo domače pridelke)… razmišljaj v tej smeri in življenje se ti bo odprlo: nasproti ti bodo prišli novi ljudje, nova okolja, nove dogodivščine….
Ker boš aktivna 16 ur na dan, boš tudi shujšala, bolje se boš počutila in ker se boš bolje počutila v svoji koži, boš samozavestnejša, privlačila boš ljudi in tako boš spet bolj zadovoljna, itd. in krog se sklene.
V glavnem: treba je biti aktiven, iskati izzive, priložnosti, ne pa doma jamrati in jesti in jokati…..
Boš videla: vse se da, če se hoče.
Postavljam ti rok 2 mesecev in potem se tule javi in povej, kaj se je v tem času spremenilo na bolje.
Velja?
Zdravo
Se strinjam z zgoraj omenjenimi nasveti.
Jaz bi ti dal le še enega. Ne hodi k psihologom in psihiatrom…
Predlagam, da si najdeš nekoga, ki te bo lahko slišal in bil s tabo, ko greš čez vse spremembe, ki jih rabiš, da se nekaj spremeni na bolje.
In za to so odlični terapevti. Samo vzemi si čas in prebrska internet in malo potipaj v različne smeri. Ko najdeš pravega ti res lahko pomaga, te spremlja in je s tabo sočuten in prijazen boš to tudi vedela in začutila.
Psihologi bi načeloma kaj zmerili in te poslušali in popredalčkali- super v nekih primerih. Psihiatri te poslušajo nekaj časa in dajo zdravila, potem pa zaradi vpetosti v zdravstveni sistem niti ne zmorejo več.
Terapevti pa so prav za to, da te probajo začutiti in pomagati… Preberi izkušnje drugih, spletne forume in se pozanimaj katere ljudje pohvalijo, kakšne odlike imajo in s kakšnimi problemi delajo.
srečno
Pozdravljena študentka. Ti si čudovita! In si ljubljena! Piši na moj mail [email protected], lahko ti pomagam. Če ste doma kje blizu, lahko tudi zberem skupino mladih in vam priskočimo tudi fizično na pomoč ( glede na to, da sta starša bolana). Če se moramo polno zaposliti zato, da smo srečni, potem pomeni, da naša sreča ne prihaja od znotraj. In je naša zaposlenost le kamoflaža zadovoljstva. Tek iz leta v leto, brez pravega, vrednega cilja. Prava sreča je radost in mir v srcu v vseh okoliščinah. V gneči ali samoti v zaposlenosti ali počitku. Neodvisna od zunjih okoliščin.
Lep pozdrav 🙂
Nič pojdi na zmenek in videla boš, da mu najbrž niso pomembne tvoje napake. Toda najbrž boš opazila, da tudi on ni tak kot je rekel. Toda nič hudega.
Jaz tudi nimam nobene prijateljice pa mi je vseeno.
Vseeno mi je če me je eden pred kratkim pustil.
Zabavam se s čemerkoli pa naj bo to opazovanje goloba ali jastreba. Igranje šaha s samo sabo ali sprehod v gozd. In če bi našla koga, ki bi mi bil zares všeč bi mu dala.
Toda znanci s katerimi se občasno menim niso moji prijatelji.
Pozdravljeni. Spraševali ste me kako je sedaj z mano. Najprej hvala, da ste mojo stisko prebrali. Se bom kdaj tudi še oglasila tukaj.
Ta teden mi je umrl oče, tako da..sedaj bom jaz tista, ki bo prevzela kmetijo. So boleči trenutki, ampak se tolažim s tem, da je zame še vedno kot da bi bil ob meni. Sem tudi naročena k psihiatru in psihologu.. na zmenek nisem šla, ker nimam iti s kom..sploh sedaj ob teh trenutkih..In hvala vsem za podporo <3
Draga študentka, razumem te.
Iskreno sožalje ob izgubi očeta.
Sama prihajam iz enakega okolja in pri tvojih letih se mi je zdelo podobno kot tebi. Tudi sama sem mocnejse postave in zdelo se mi je da sem neprivlacna. Napaka! Poleg izgleda je zelo pomembna tvoja osebnost. Lepih žensk je veliko in vsi se obracajo za njimi. Seveda vse to godi. Ampak v življenju potrebujes cloveka s katerim bos živela in potem ni pomembna samo lepota ampk tudi tvoja karizma. Postani odprta za ljudi. Naveži stike, sprejmi pomoc, predvsem pa ne zgubljaj casa z virtualnim svetom. Vkljuci se v kaksna drustva npr.podezeljske mladine, gasilsko… pomembna so druzenja, spoznavanje novih ljudi. Potdm sledijo pogovori. Nasla bos zaveznike in se lahko komu zaupala. Potem ti bo lažje. Zaživela boš in videla da svet ni samo črn in siv, pac pa ima polno barv.
Verjamem, da boš srečna. Postani še odprta za ljudi.
Srečno!!!