pozdravljni!
imam 10 kil preveč. Kadarkoli se odločim, da začnem hujšat-..beri ( jest manj, sam m5 obrokv na dan, 1 obrok jabolko in jogurt, na primer….) jest zdravo!!! in se malo ukvarjat s športom (kolesarjenje, malo hitrejše hoje, hoja v nižje gore..) se začnem po 14 dneh tako slabo počutiti, da mislim, da bom vsak trenutek omedlela.
čutim slabost (nekako v glavi), glava me boli, počutim se šibko, kot da se mi malo vrti na trenutke (sigurno pa se mi močno vrti, ko vstanem iz ležečega položaja) itd.
sem čisto preč. Tudi omedlim občasno (recimo 1x na mesec). Vsega tega ni, če jem ‘nezdravo’ in imam 10 kil preveč….če pa hočem nekaj zdravo počet, me pa takole ‘zmatra’, da sem po 1 mesecu (na primer zdaj) čisto slabotna. Zgubila sem pa 2 kili…
kako naj vsaj enkrat ‘normalno’ shujšam recimo 10 kil…ker mislim, da delam vse prav, ampak to 0zniževanje kil’ mi ne gre. Motivacijo imam močno, jem res lepo pravilno…ampak počutje pa, za uleč in omedlet.
kaj svetujete??? česa mi primanjkuje?? Kako preživet in zgubit recimo vsaj 5 kil, ne da bo omedlevala …in se počutila tako slabotno..
res mi gre na živce, ker če pa zdaj pojem eno veliko pico , bom pa čisto čila in zdrava…zakaj potem toliko govora o ‘zdravi ‘prehrani, če se jaz ne počutim nič kaj zdravo ob tej zdravi prehrani????
Po mojem je pri tebi vse to v glavi, ker če si v enem mesecu shujšala za 2 kg, si se čisto normalno hranila.
Ampak poskusi obraten vrstni red: jej tako kot vedno, ampak se začni rekreirat, pa ne zato, da se boš potem lahko smilila sama sebi, ampak svoje telo nauči, da bo vzljubilo gibanje. To, kar opisuješ, so simptomi nizkega pritiska, ki si ga verjetno dokaj uspešno zvišuješ s soljo in začinjeno hrano, ko pa tega ni več, ti pade na naravno (nizko) raven. Pomaga pitje vode, kaka kava (brez cukra) več na dan in GIBANJE.
Potem pa počasi začni vsaj zmanjševati obroke, pa magari da ješ isto hrano. Pojej pol pice in zraven mogoče malo solate?
Zdravo prehranjevanje ni to, da živiš od enega korenčka in kosa kuhanega piščanca na dan, ampak da ješ toliko, kot rabiš, da se ne prenajedaš, da ješ pestro in vneseš vsa hranila, ki jih telo potrebuje.
Hej, jaz te pa popolnoma razumem. Ne razumem, VEM, o čem govoriš, ker sem sama izkusila, pa ne enkrat. Za mano je ničkoliko diet, nekatere so celo dale nekaj rezultata, ampak vedno pa je bilo prisotno to, kar ti omenjaš. Sem tudi od drugih slišala, da je vse v glavi, da me psiha zaj***, da iščem izgovore… Jaz pa sem se cela tresla in čelo mi je polival mrzel švic.
Rešitve žal nisem našla, je pa bil to eden izmed razlogov, da sem se vedno znova zredila nazaj in pridobila še dodatnih kilogramov.
Poskusi, kar ti je svetovala pravakava, ob prvi priložnosti pa sem o tem pogovori z zdravnikom. Naj ti preverijo pritisk in pregledajo kri; ko boš imela te podatke, boš lažje razmišljala kako naprej.
ne verjamem, da je vse v moji glavi…ker omedlim tudi na delovnem mestu, na avtobusu recimo, ko prav nič ne razmišljam o smiljenju same sebe…ipd. pač, res se slabo počutim.
imam nizek pritisk, ja, navadno 90/60, ravno zato pijem tud kavo, vendar mi ne pomaga. Ko hujšam jo popijem še več, recimo 2 kapučina na dan (+eno pravo skodelico kavo)
tudi motivirana sem zadosti, vesela, ko shujšam, dobim veselje za gibanje…takrat tudi več grem v hribe, vendar omedelvica je včasih tako huda, da se bojim da padem in udarim ob kakšen kamen …
doma sem recimo padla (omedlela) na nos, kar pokosilo me je… in sem se zbudila k sreči še s celim nosom!
morda imam res premalo soli ali kaj pač, samo če jem ‘zdravo’ – kar pomeni brez pic in kruhkov in špagetov… ne morme več kot en mesec ali dva zdržati… ker sem očitno res potem brez ‘soli’ in mi prtisk pade še nvm kam na dno… se min zdi, da mi ni pomoči. prav zavidam tistim, ki se pri hujšanju počutijo tako fajn, pa zdrav pa nvm kaj še vse…čeprav malo dvomim, da je vsem tak fajn. Se mi zdi, da ne povedo, kaj je res…
Jaz imam pritisk 90/60 pri zdravniku, kaj je šele, ko sem umirjena? Nimam pa takih težav kot ti, največ, kar je, je da se mi zjutraj včasih zavrti ali ko sem kje zleknjena in prehitro vstanem … pa kako slabo vreme me zna fajn zatreti, najhujše je oblačno vreme pred dežjem.
Gibanje res pomaga! Bolj kot kava. Veliko tekočine – pa sol, začinjena hrana, čokolada … kar so pa že stvari, ki se malo tepejo s hujšanjem. Kot sem ti že napisala – jej normalno hrano, tudi pico, samo zmanjšaj porcije. Resnično ne verjamem, razen če se ti ne zgodi en velik premik v razmišljanju, pogledu na življenje in svet, da lahko nadaljnjih 40, 50 let živiš ob orto “zdravi prehrani” brez pregreškov, v katerih uživamo navadni smrtniki.
Zdaj si v začaranem krogu, ampak prekineš ga lahko sama. Jaz imam to srečo, da sem trmasta, grem tudi čez prag bolečine in se včasih tudi malo namučim, ampak če se odločim, da grem tečt, potem grem tečt ne glede na vse. Danes mi ni čisto nič pasalo it, a ker že včeraj nisem bila, je bilo že skoraj treba. Noge težke kot cent, ampak sem zdržala. Imam tudi malo problemov s sklepi (poškodba kolena, posledično me zdaj z leti počasi začenja matrat cela noga s kolkom vred), ampak se ne pustim. Vsak dan pojdi na zrak, naredi vsaj polurni sprehod, tudi če se kdaj malo prisiliš. Prej ali slej ti bo gibanje prišlo v kri in boš enostavno šla, ne da bi kaj dosti razmišljala.
V bistvu sem ti hotela pripeti tale članek:
http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/hipotenzija-ali-nizek-krvni-tlak.html
Pa mogoče še to – ker je to menda povezano. Nizek pritisk pomeni počasnejšo presnovo, kar pomeni, da si varčna kot dizelski motor in vsako kalorijo trikrat obrneš, preden jo porabiš. To avtomatično pomeni, da moraš zaužiti manj kalorij od nekih priporočil, ki so sestavljena za povprečne ljudi. Žal. Bi rekla, da je razlika kar občutna, kako četrtino. Torej če je za tvojo starost primernih recimo 2000 kalorij na dan, bi jih ti smela zaužiti 1500. Dobra novica je, da bi midve gladko preživeli v koncentracijskem taborišču ob tisti skorji kruha na dan.