Ze celo zivljenje sem bila na dieti. Prebrala sem na tisoce knjig in prispevkov na temo hujsanja in hrane, ki redi. Na pamet sem vedela za vsa zivila koliko kalorij imajo, koliko kalorij lahko vneses in koliko jih moras porabiti… Preizkusila sem vse mozne diete po katerih sem se vedno znova zredila nazaj… Pa se vedno sem bila debela… Do zdaj… Ko sem zacela jesti in izbrisala iz svojih mozganov vsa pametovanja, prestevanje kalorij, prepovedi in ostale neumnosti s katerim nam ze od malega polnijo glavo… Najprej pa sem spremenila besedo hujsanje… Gre za spreminjanje nacina prehranjevanja in ne hujsanje. Ze sama beseda je v mojih mozganih prizgala rdeco luc da ne smem jesti in telo se je pocutilo se bolj lacno… Potem sem odstranila vse prepovedi o hrani ki redi. Ce mi je okusna in si jo zelim jo bom jedla in pika. Saj sem ob tem da se moram odreci piskotom ali cokoladi ali ju zamenjati za tiste brez sladkora ali zanic polnozrnate v meni spodbudila se vecja zelja po njih in tako me je vcasih usekalo in sem naenkrat lahko zmazala celo skatlo tako dobre domacice. Zdaj jem vse. Vse kar mi je dobro in mi tisti trenutek zapase, le zmanjsano porcijo. Tako ni vec potrebe po prenajedanju za nazaj stradane hrane. Obroki so veliki za dlan. Seveda vcasih tudi vec ali manj a zelje po basanju ni vec.. Opazujem se po kateri hrani se dobro pocutim in po kateri ne… Seveda je pomembno da sem v stiku s telesom in. seveda to ni vedno tako mi v stresnem obdobju veckrat zapase cokolada…a jo brez slabe vesti pojem.. Spomnim se kako so me prepricali da so ovseni kosmici zdravi in sem jih tezko goltala, ceprav mi niso bili vsec.. Zdaj raje vzamem kos ovsenega kruha dodam rezino dobrega sira in to z veseljem pojem, ker mi je dobro in se zraven ne odrekam nicemur… Pila sem tudi razne nagravzne beljakovinske izdelke…ker so kao manj redilni in podobne neumnosti… Zdaj pojem raje skuto, ce si zelim se sladko brez slabe vesti dodam zlicko okusne marmelade. Spet zelo okusno in brez odrekanja.. Danes imam 30 kg manj ..drzim jih ze eno leto… Skrbim da sem vsaj pol ure na dan fizicno aktivna.. Ne odrekam se vec dobrim stvarem le kolicinsko jih prilagajam, mozgani mi ne vklapljajo vec rdece lucke in niso sestradani dobrih stvari in solata se kako zapase.. Upam, da najdete svoj stil in hrano, ki vam je dobra in ob njej izgubili kilograme.. Vesela bom tudi vasih odzivov. Srecno!

Bravo!
Po tem vsi nekako hrepenimo. To je tudi moj idealni način. Ja, malce korigiranja obrokov, ki so še vedno okusni in za dušo. Pa brez raznih prepovedi. Točno na tak način sem jaz shujšala 7 kg v pol leta. Pa takrat, ko praktično nisem imela veliko za zgubit.
Problem nastanja zdaj, ko sem nekako čustveno navezana na hrano in je hrana mašilo za vse kar naredi stres…ah ja, upanje umira zadnje!
Tebi pa resnično čestitke!

Pozdravljena Stefka �…ja res je vse v glavi in nasih vzorcih in informacij ki jih imamo v glavi.. Meni se zdi to ze zelo veliko ce se zavedas, da gre za custveno hranjenje..ponavadi zaradi pomanjkanje obcutka varnosti.. To je pa seveda novo poglavje �

Moje, čestitam, tudi sama sem izbrala podoben način in mi gre. Včasih tudi malo gor, predvsem, kadar se več časa vrtim po kuhinji, ali ko so dnevi, ki ne nudijo možnosti rekreacije. Takrat nehote več degustiram. Rešitev je v tem, da grem ven. Pozabim na občutek “lakote”, pa še minus kkal pridelam. Sicer se ne morem pohvaliti s podobnim rezultatom kakor ti, a sem zadovoljna. Predvsem pa zato, ker sprejemam, da to postaja moj način življenja.
Upam, da se boš še javljala in tako pomagala tistim, ki iščejo način zase in sporočilo, da niso slabi ali grdi, ter sami oz. osamljeni v tem.

Jaa Kaven. ..tvoj post me je spomnil na to,..da je najpomembnejse, da ne spreminjamo navad prehranjevanja zato da bi bili vsec okolici ampak zaradi nas samih, da se dobro pocutimo mi sami in da zacnemo s sabo ravnati kot svetiscem… Da se vedno znova vprasamo : Je to dobro zame?! In sele potem vtaknemo v usta �