Pozdravljeni,
dolga leta prebiram forume na tej strani in do sedaj se je vedno končalo na branju.. danes pa sprememba – ravnokar sem si ustvarila uporabniško ime, ker imam težavo, za katero bi potrebovala kak nasvet 🙂

Prebrala sem že nešteto forumov o hrupu v bloku, o neznosnih sosedih in o nezmožnosti komunikacije s temi osebami. In ne, ne žil odpirati nove teme, čeprav imamo tudi mi težave te vrste. Na kratko – živimo v bloku, kjer so v večini neprofitna stanovanja (naše stanovanje ni neprofitno). Problem so otroci, ki svoj prosti čas preživljajo na hodnikih – se lovijo po hodnikih, se prerirvajo med vrati hodnikov, kričijo, igrajo se z žogo, igrajo se družabne igre (activity in podobno), poslušajo glasbo – vse to prinaša s sabo kričanje, cviljenje, smetenje (po celem hodniku so embalaže sladoledov, piškotov, pijač (ponekod so tudi mlake sladkih pijač), porisani listi, napol pojeti sendviči, pomečkane in pohojene majčke, spodnje hlače (!!!!), igrače, kolesa, itd – vse to smo videli v 3 letih.

Tukaj sedaj ne iščem predloga kaj naj naredim (ker smo poskušali že s prijazno besedo, prošnjami, naj dajo mir in naj se grejo ven igrat ali v svoja stanovanja, smo poskusili s pogovorom s starši in so nas kratko malo nahrulili, poskusili smo se obrniti na upravnika – NIČ, na najemodajalca – NIČ,…).

Nekaj sosedov se nas je zbralo skupaj in smo se odločili, da bomo poskusili še z vztrajnimi pisnimi obvestili (na oglsni deski, v poštnih nabiralnikih, po hodnikih,…). Odločili smo se za obvestila z lepimi besedami in ne z grožnjami in prepovedmi.
Ne moremo pa se domislili kakšnega dobrega napisa, stavka, zgodbice (zaželjen je sarkazem, ironija,…)?! Radi bi zadeli bisvo z malo besedami, predvsem tako, da se tej straši malo zamislijo sami nad sabo in da nekako ukrepajo nad svojimi otroci.

Hvala v naprej za vse predloge in lep dan še naprej 😉

p.s. Verjetno se bo kdo našel, ki bo priporočal, naj se odselimo v hišo oz. naj se sprijaznemo s situacijo. Nas ne zanimajo taki predlogi, tako da Hvala, ampak ne hvala 🙂

Dvomim, da se bodo starši res zamislili nad svojimi otroci. Če se do sedaj niso (brez, da jih sploh kdo osvešča), se bodo še naprej kvečjemu zamislili le nad tistimi, ki taka sporočila pišejo. Žal.
Sarkazam, ironija v takem primeru sicer dobro sede za dušo pišočega, stanje pa se zaradi le tega ne bo izboljšalo, prej obratno. V takem primeru se taki starši vedno čutijo napadane in zanje je najboljša obramba napad. Stanje se tako lahko kvečjemu poslabša.
Počakajte, da otroci odrastejo ali pa poskušajte najti kak skupen jezik z njimi oziroma starši, torej da se jim približate, ne oddaljite. To je največ kar lahko v taki situaciji.

Se skoraj strinjam, da ni pomoči, pa vendar nam ne da miru.. enostavno ne moremo sedeti križem rok in vse to prenašati. Sarkazem v sporočilu je sicer zaželjen (verjetno res zaradi nas, ki to pišemo) ampak ni pa nujen..
Ideja je bila, da se, če na kratko poskusim opisati naše mišljenje, namesto napisa “prosimo, da se to in to preneha” bi uporabili napis “hvala, ker se ne zadržujete na skupnih prostorih in posrpavljate za seboj”. V bistvu da bi poskusili vzbuditi slabo vest za tako ravnanje… ampak ni ideje za lep, celovit sestavek.

Zakaj se že po vašem mnenju otroci ne bi smeli igrati po dvoriščih, hodnikih in raznih skupnih prostorih?
Katere so po vašem mnenju dovoljene uporabe le teh?
Je za vsako uporabo skupnih prostorov potreben konsenz?
Morebiti večina? Samo lastnikov ali tudi najemnikov?

“xyzzy” če ne razumete mojega zapisa, ne vidim smisla odgovarjanja na vaše sporočilo. 🙂

Te razumem. Pri nas je za vsako pripombo globoka užaljenost ali pa protinapad, tudi če gre za prošnjo, izrečeno v vljudnem, celo ponižnem tonu, kot je stišanje žura na sobno jakost po polnoči in ne metanje ročke za tuš na pipo, ker to odmeva po celi zgradbi.
Glede otrok … tukaj sem jaz zelo tolerantna in razumem, da se radi družijo in so skupaj ter so seveda pri tem živahni. Namesto opozarjanja bi jaz tukaj skušala doseči dogovor, kje naj to počnejo. Mogoče bi jim lahko pred blok postavili mizico, da bi se tam igrali in zadrževali? Magari ono zložljivo mizo, ki bi jo zvečer zložili in pospravili nekam pod streho. Mogoče kako igralo na zelenici, marela za senčko …
Drugi recept, ki je malo bolj primitiven, pa je, da ko oni nehajo, začnete vi. Na hodnik daste radio s kako glasbo, za katero veste, da podnajemniškim sosedom ni po godu, ali pa preprosto namesto da hodite na kavo k sosedu, druženje opravite na hodniku in to čim glasneje. Mogoče bodo potem ugotovili, da to vseeno ni tako fletno.

Prav dobro razumem, da lahko navadna večina etažnih lastnikov sprejme hišni red, ki lahko uporabo skupnih prostorov do določene razumne meje omeji, kršitve pa (tudi zelo hudo) sankcionira. Ker tega niste storili, predvidevam, da spadate v manjšino, ki se skriva za mehko konsenzualnostjo, zastopate pa precej trda stališča, s katerimi pa ne uspete prepričati niti bolj zmernih sosedov. Se upate pod sarkastična sporočila vsaj podpisati?

xyzzy Vaše provokacije me prav res zelo malo zanimajo in iskreno ne vem, kaj naj Vam odgovorim na tako sporočilo. In ponovno – zanimajo me mnenja za specifično zadevo in če tega še vedno niste razumeli, sem še bolj brez besed. Hvala vseeno za trud:)

Mene pa vseeno zanima od kje vam torej ideja, da imate sveto pravico preganjati otroke s hodnikov?

Jaz sem rešil ta problem z brco v vrata za začetek.

xyzzy “ideja, da imate sveto pravico preganjati otroke s hodnikov”? 🙂 Bi si upala trdit, da ste vi en izmed starsev v kaki podobni situaciji (ali ste bli v preteklosti)? Šalo na stran…

Hodniki v bloku spadajo pod skupne prostore. Če potrebujete dodatno razlago – skupni prostori ne pomenijo, da so “dnevna soba” za vse stanovalce bloka. Hodniki so namenjeni prehodu od vhoda do svojega stanovanja. Zadrževanje v hodnikih sploh ne bi bil problem, če bi se te osebe kulturno obnašale. Otroci nimajo tega občutka, če jih tega starši ne naučijo. In ne, niso vsi otroci enaki. V našem primeru je skupina otrok, ki misli, da so hodniki njihova igralnica. In VEČINA stanovalcev smo mnenja, da zelo pretiravajo s svojim razgrajanjem. Večurno lovljenje in kričanje odmeva po celem poslopju in prav nihče nam ne bo rekel, da to moramo tolerirati. Po takem odnosu, kot ga oni kažejo, si na žalost ne zaslužijo več tolerance iz naše strani. Uporaba skupnih prostorov (v tem primeru hodniki – ki so v neposredni bližini vseh stanovanj) je omejena z uporabo in v njih ne moreš početi, kar ti tisti trenutek srce poželi. In samo dogovor ter dobra volja vseh lahko omogoči drugačno uporabo skupnih prostorov. Nihče od odraslih se ne zadržuje na hodnikih in tam “žura” ker imajo premalo prostora v stanovanju. Če bi se to dogajalo, bi bli vsi na nogah in še policijo bi klicali najbrž.
In kaj naj bi pomenila fraza, ki jo vedno slišimo v odgovor “saj so otroci, se morajo igrat” – če bi bili starši fer, ker bi se zavedali, da ne živijo v lastni hiši, ampak v skupnosti z drugimi osebami (!!), bi otrokom omejili igranje na svoja stanovanja ter na igrišče pred blokom, ki je temu tudi namenjeno.
Za zaključek – egoisti so tisti, ki samo nase gledajo, ne pa tisti, ki ne pustijo razgrajat otrokom. Če jaz ne motem reda in miru v svoji stanovalski skupnosti, to tudi zahtevam od ostalih stanovalcev. Konec koncev imamo vsi iste pravice in dolžnosti. Nekateri si jih prikrojijo po svoji meri in se ne ozirajo na ostale. Do takih tolerance nimamo več.
xyzzy a vam to sedaj ustreza ali pa še vedno ne razumete moje teme – iščem nasvete, kaj napiati na sporočilo. Če imate kak nasvet, ga napišite. Če ne, pa prosim, da pustite temi svojo pot in je ne obračate v smeri, ki ne ustrezajo naslovu teme.
Hvala in lp.

Moj nasvet je bil, da stvari najprej formalno uredite s hišnim redom. Potem se pa lahko zares začnete pogovarjati z “nevzgojenimi starši” še kako drugače kot s strupenimi opazkami.

Hišnega reda ne uspemo dobiti (kar je skoraj neverjetno). LAstnik je občina, na občini ne odgovarjajo, ne upoštevajo splošnih pravil (ni hišnega reda, zasilni izhodi so “onemogočeni”, razbite ključavnice, manjkajoči zasilni ključ, vrata so obdana z navlako starega pohištva ne-vem-od-koga, itd.. Šli smo do upravnika stavbe, kateri nas je odslovil z besedami, da ker je lastnik občina, hišni red ni potreben in da ga oni ne morejo nič narediti.
Zato smo brez hišnega reda ze vrsto let. Kaj preostane drugega? Poklicati inšpekcijo?
Iščem pa ideje za PRJAZNE napise, ne strupene (??), ker bi radi poskusili opozoriti na te težave z vztrajnostjo obešanja sporočil, kot sem že zgoraj zapisala, v stilu “hvala ker ste obzirni do vseh stanovalcev in ne povzročate hrupa po hodnikih”. To se meni ne zdi strupeno, ali pač? Po prijaznih besedah smo poskusili z grožnjami in sedaj poskušamo še s tem – ker vsa sporočila, ki se obesijo na oglasno desko (za raznorazne teme) izginejo v roku pol dneva.

smešni ste, ker mislite, da boste pri tepcih našli čudežno besedo, ki bo zalegla. Ljudje, ki ne spoštujejo drugih so tako ali tako slabo pismeni in jim tudi sveta knjiga ne bo odprla oči. Njim pomaga praktična izkušnja.
Na hodnik nastavite kakšno smrdljivo stvar edino tako jih boste pregnali.

Kar tukaj opisujete sploh glede požarne varnosti, meni pomeni, da imate upravnika, ki zanemarja svoje delo in so otroci po hodnikih še najmanjši problem (sploh če pride do kakšne nesreče) in bi bilo nujno, da mu zato malo podkurite pod nogami. Najprej seveda z dialogom. Če se bo preveč izgovarjal pa:

Več informacij, kam in kako s pritožbo, če sta iz Ljubljane, JSS MOL, Informacijska pisarna, Telefon: 01 306 14 08

Glede požarne varnosti, spet za Ljubljano so pristojni tuikaj: IRSVNDN, Izpostava Ljubljana, Prule 27, telefon: 01 230 50 24 uradne ure izpostav: pon. in sre. od 9. do 11. ure, tu dobite informacije tudi o nadzoru nad požarno varnostjo.

Žal je tako, da je blok neka skupnost zelo različnih ljudi, ki po sili razmer pridejo skupaj. Da stvar dobro funkcionira, se morajo vsi, vsaj v nekaterih momentih, prilagoditi. Tako pač je in to je stvar vljudnosti in uvidevnosti, vendar, žal, mnogi tega ne dojamejo nikoli. Če tega nimaš v sebi, pač nimaš in blesavo je misliti, da se bo človek brez skrupul zaradi tega, ker tebe moti, spremenil.

Če starši sami ne rečejo svojim otrokom nič, potem niso krivi otroci, ampak starši in njih ne boš mogla prevzgojiti z opozorili na tabli, kvečjemu bodo še sami začeli nagajati pri drugih rečeh.

Ko sem bila manjša, smo bili vsi otroci v bloku približno enake starosti in starši so nam v primeru slabega dežja dovolili, da smo se igrali v kolesarnici. Vendar so si potem nekateri dovolili, da so uničevali stvari tudi v kleteh in celo v skupne prostore na podstrešju so se spravili. Ker se moja starša in še nekaj sosedov ni strinjalo s tem, da se včasih cela soseska, ne samo naši otroci, preganja po naših skupnih prostorih, so si prislužili celo prijavo. Tako je s tem.

O upravnikih pa toliko: država jim je dala enkratno možnost, da služijo na veliko, brez vsake odgovornosti in dela.

Sama pa sem se celo odselila iz bloka, kjer smo živeli z mojo lastno družino zaradi nasilnega 30-letnika, ki je zganjal teror, še posebej nad menoj ter mojim otrokom. Nikoli nisi vedel, ali te bo podrl po stopnicah ali ne, neštetokrat je pljunil pred menoj, za menoj, popljuval vhodna vrata, popraskal avto, … Ko sva se skušala z možem lepo pogovoriti z njim, da preneha, sva dobila: “Razbil ti bom glavo!” in na pomoč je klical celo svoja starša – 30-letnik!! Po nekaj klicih policije ter incidentu, smo odnehali in se odselili. V to te prisili en takšen kreten! Da pa bo ironija še večja, nas on toži. Narobe svet.

Kaj sem se jaz iz moje zgodbe naučila? Popizdi in pokaži zobe takoj, ko ti nekdo vdira v tvoj svet, žali tvojo integriteto. Očitno prijaznost pri takih debilih ne deluje, ampak jim moraš takoj pokazati na njihov primitivni način. Žalostno, ampak tko je!
Kakšna prijazna sporočila, lepo prosim??!!! Če vas je več, naredite akcijo. V skupini pojdite do staršev teh otrok in jim jasno povejte svoje. Pred tem lahko o svoji nameri obvestite tudi lokalno policijo, če bo slučajno prišlo do kakšnega verbalnega konflikta. Na oglasno jasno in čim bolj prerosto napišite: moti me to in to, prenehajte! Če veste od koga so smeti, mu jih zmečite pred njegova vrata. Vrni hudiču z lastnim strupom!
Pritisnite na upravnika, da pomaga pri hišnem redu, če ne, prijavi upravnika ali pa ga zamenjajte. Svojo zgodbo zaupajte medijem.
Očitno tudi, da so nekateri neprofitna stanovanja dobili prelahko in ne cenijo, kaj jim nudi ta običina in ta država.

@KjeNeki

Otroci bodo kmalu zrasli in vsega naštetega ne bo več v vašem hodniku, ti boš pa zavedno ostala tista “tečna čarovnica”….

Namesto, da se pritožuješ in pišeš plakate, se raje pojdi igrat z njimi pa jih malo usmerjaj skozi igro, da bodo postali bolj spoštljivi do vas sosedov. 😉