Studijmedicine in poklic kirurga
Zdravo !
Vem sicer, da je ze prezgodaj pa me vendar zanima dosti stvari glede studija medicine in poklica kirurga. In sicer me zanima kaksne so place, kaksna je moznost zaposlitve, kaksni so pogoji za zasebno ordinacijo, je kdo, ki je studij koncal v predvidenem casu sestih let, kako je z Delom med studijem , kako je s specijalizacijo, koliko je potrebnega ucenja na Dan, Ali lahko zenska uspe v ten stroki (vem da je tudi kar nekaj zensk pa vendar) in ena cisto zivljenska ali je mozno vzgojiti in “nahraniti” otroka v tem casu ( nisem neumna samo zanima me ).
Sem odlicna in leta 2017 grem v gimnazijo imam delovno mocno delavno etiko in zelo bi bila vesela, ce bi si kdo vezel cas da mi odgovori na vsaj eno od vprasanj .
Najlepsa Hvala ze v naprej in lep Dan !
Ce si zelis imet otroke, potem ni pametno it na studij medicine, ker vzame zelo veliko casa in energije. Meni se ne zdi fer imet otrok, ki jih potem cele dneve puscas v vrtcu ali pri starsih, da imas mir za ucenje, kasneje pa za dezurstva in ostalih milijon obveznosti.
Studij zgleda tako, da se ne ucis celo leto po toliko in toliko ur na dan. Med izpitnim obdobjem se ucim od zjutraj do zvecer z vmesnimi pavzami seveda. Ampak na koncu nanese vsak dan vec kot 10 ur ucenja.
Med letom pa je veliko vaj, pripravljanja na vaje in kolokvije. Tako da smo kar obremenjeni, ampak da pa se narest ce se odpoves nekaterim drugim stvarem.
Kirurg bi bil najbrz rad marsikdo, ker zveni kul. Ampak kirurg ni samo 1 poklic. Je veliko razlicnih specializacij (abdominalni, srcni, maksilofacialni…) In da prides do te specializacije moras imet veze in poznanstva al pa zelo dobre ocene.Pa tudi zakaj bi bila prav kirurginja?
Torej ce zelis imet druzino in se ji tud primerno posvetit, je bolj pametno it na srednjo zdravstveno in potem na zdravstveni fax. Tam mas tud lazje boljse ocene in Zoisovo stipendijo. 🙂 Pa vec prakse, ker je kljucno. Mi imamo pa ogromno naravoslovja in prakso si moras vec al manj sam zrihtat. Ce nimas vez je to kar tezava.
Vecina konca v 6-7 letih. Potem se cakas na specializacijo in potem minimalno 4 leta specializacije. Se pravi 10 let = traja studij. Ampak to ce gre gladko. Ce zelis vmes se kej dozivet, pa moras zrtvovat kako leto.
Ni lahko, ni nemogoce in jaz bi sla se enkrat. Vem pa da marsikdo od sosolcev iz gimnazije ne bi zdrzal.
Med mojimi 13 tetami in strici oz. bratranci in sestričnami zdravniki (spol nekje pol pol) je povprečje otrok cca. 4 na družino. Sploh zdravnice so zelo otrokodelavne. Imajo pa tudi bonitete pri imeti otroka, ki jih v gospodarstvu navadno ni. Odlične v podporo rojevanju. Res pa da glede na napisano je več žensk v zdr. domovih kot v bolnicah, ker v bolnicah, predvsem UKC je grebljenje za nazive strahovito. Tam imajo raje fantke, ki lahko cele dneve bingljajo tam.
Kar se tiče kirurginj se vprašanje izredno stresno delo. Rabiš jeklene živce in mirno roko. In povsem hladno, neprizadeto reagiranje, če si bolj čustvena, občutljiva, to zate ni. Zanimivo je da se jih precej zapije, ravno žensk kirurginj iz vzrokov kopičenja stresa.
Mislim da je biti zdravnik v teh časih precej elegantno. Nekaj prestiža, nekaj ugleda apriori. Sistem pa tak, da se ne sodi po kakovosti dela, tembeč obvelja uravnilavka. Žal.