Pozdravljeni!

Imam socialno fobijo in depresijo, se pa stanje izboljšuje. Obiskujem psihologinjo. Se pa preveč ukvarjam s tem, kaj vse sem zamudila ( sovrstniki, žuri, prijateljstva,..).

Muči me tudi, da še nisem imela fanta. Stara pa sem že 28 let. Premišljujem, če mi bo sploh kdaj uspelo ali bom celo življenje kar sama. Vem, da moram tudi kaj sama narediti na tem, vendar mi je težko – sem preveč nedostopna. Sploh pa ne vem kako naj začnem.

V reali mi je zelo težko spoznavati nove ljudi. Tako, da sem prišla do tega, da mogoče poskusim preko interneta. Večkrat sem osamljena, se pa sedaj trudim spoznati nove ljudi.
Kaj bi mi vi svetovali, da naredim?

Lp

Spoštovani,

lepo je brati, da napredujete na svoji poti- boriti se s socialno fobijo in depresijo pač ni kar tako. Super je tudi, da imate pomoč psihologinje.
Tuhtanje o tem kaj vse ste v življenju zamudili zaradi svojih težav in posebnosti, nima nekega smisla. Predvsem tudi zato, ker ste še tako mladi in je veliko vsega še pred vami. Ali “nikoli ni prepozno”- kot pravijo.
Težko je globalno spremeniti svoj karakter vendar pa lahko s svojo voljo delate na tem, da postanete kanček manj nedostopni- v kolikor seveda želite in v odnosu do tistih, ki menite da je prav…Verjetno pa se o tem pogovarjate tudi s psihologinjo in iščeta način kako doseči večjo dostopnost?
Seveda lahko poskusite navezati tudi stike preko interneta, vendarle se nagibam k temu, da je bolje navezati stike v realnem svetu, saj veste da internet marsikaj prenese in verjetno ni vaš cilj da vse življenje ostanete pri odnosu preko interneta. V realnosti pa se marsikdo zna izkazati za drugačnega kot v virtuali. Sicer pa verjamem, da vam je to jasno. Mogoče je lahko internet dober začetni korak!
Vsekakor vam želim, da sledite svoji volji in radostno naprej,
lp
Bernarda