ne vem…

ne razumem zakaj se tako pocutim…Stara sem 30 let,noseca, porocena, zaposlena, gledam dokaj realno na življenje… ampak problem pa vedno nastane ko se pogovarjam s svojimi starsi, ne vem zakaj, ampak vedno ko sem z njimi sem zelo previdna z besedami. Ker postaneta zelo hitro užaljena, posebej mama.
Oba imata visoko izobrazbo, trudila sta se po svojih močeh da nam omogočita vse kaj sva z bratom potrebovala… ampak življenje ni nikoli rožnato….
Mama je vedno imela težave z alkoholom… oce je vedno delal… oba sta bila dobra starša, ampak alkohol je strup, ki najboljšo mamo uniči in jo spremeni v povsem drugo osebo.Zraven alkohola pila je vedno tablete… večkrat sem sedela zraven in preverjala ce se vedno diha.. pocistila po tleh potem ko je bruhala.
In drugi dan je spet bila najboljsa mama. Oče se je večinoma delal kot da se nič ne dogaja. Na zacetku sem ga občudovala, koako lahko vse to zdrži, kako jo ima rad. Čez par let sem mu zamerila da se ni ločil, ji pomagal, nas ni stran odpeljal…
Že devet let živim v tujini, daleč od svojih starsev. slišimo se večkrat na teden, vidimo se šestkrat na leto.Sedaj se zelo dobro razumemo, ampak imam občutek da je alkohol se vedno prisoten.
Odkar sem jim povedala da sem noseča, sta navdusena, pla se preseliti bližje k nam, da bi lahko pazila na vnuka. Ko sta mi sporocila to novico
bila sem prestrasena,sokirana vendar tega nisam pokazala…
Nisam vedela kaj naj naredim, kaj naj rečem,počakala sem par mesecev, v upanju da si bosta mogoče premislila. Na koncu sem se odločila , da jim bom iskreno povedala , kako se počutim, česa me je strah, da bi raje dala ortoka v vrtec, vsaj na zacetku…..
In danes dobim odgovor:”hvala, nismo vedeli da smo tako slabi starši, hvala na zaupanju… od tebe nikoli nismo iskali denarja… upam da boš ti boljša mama kot pa jaz.”
Zdaj imam slabo vest, in cel dan bi lahko jokala… pa se nosečnost verjetno vpliva…

Svetujem ti, da se postaviš zase in furaš svoje življenje tako kot si si zamislila. Ne popuščaj niti na milimeter, ker ti bo žal kolikor imaš las na glavi.
Tvoja mati je pač alkoholičarka, odvisnica, tvoj oče pa soodvisnik. Nehaj ga pomilovati, saj je sam ravno tako odvisen od alkoholičarke kot mati od alkohola. Noben ni od nobenega žrtev, ampak super skupaj pašeta.
Noben starš nima pravice pričakovati, da bodo oni odrejali, kako bodo njihovi odrasli otroci živeli svoje življenje, ali bodo dali otroka v vrtec ali ne. Tvoja starša zaradi praznine v lastnem odnosu nujno rabita eno zunanjo žrtev, najbolj prikladni so seveda otroci in potem vnuki. Noben normalen starš ne bo zaupal otroka alkoholiku, to pa bi moralo biti samoumevno.

Hvala….včasih je težko ostati objektiven, posebej ko gre za tiste ki so ti najbližji. Še enkrat hvala!!!

Pravilno si ravnala!

Tega tvoj otrok ne bo rekel.

In zakaj se sekiraš? imaš čisto vest, kapo dol za ta korak.

Zdravo

Bravo za pogum in le tako naprej.

Lahko vidite, da so starši prvi delali slabo oziroma narobe, vas je to prizadelo in ko si jim to sedaj vrnili (vso prizadetost, užaljnosti in zaskrbljenost), so oni namesto, da bi končno sami nosili vse te slabe občutke (ki so jih utapljali v alkoholu, delu in izogibanju) so užaljeni in vam rinejo nazaj ta njihov ‘drek’.

“O ne draga hčerka, mi imamo že toliko dreka- kaj nam ga vračaš, vzemi in ga nosi, saj se počasi navadiš….” In to ti dajejo z užaljenostjo, smiljenjem samemu sebi, užaljenostjo še enkrat, morda celo jokom. Ker; ta naš vnuk bi tudi lahko nosil malo drekeca…”

Torej prav delate, mora pa boleti, saj toliko let tega niste mogli narediti, sedaj pa poskusite previdno in po več mesečnem sekiranju – in seveda, da je takoj upor. “Pa tako dolgo se že lepo razumemo, zakaj nam uničuješ srečno družino! Nehvaležnica… Mama ni bruhala od alkohola- takrat je bila le bolana. Bolana od skrbi zate! In ti nam to tako vračaš! Boš že videla pri svojih otrocih … Ti očeta do praga, sin tebe čez prag!”

Moč, da to preživiš, boš dobila iz knjig in s pogovorom s strokovnjaki celo forum za alkoholike je odličen pokazatelj, kaj alkohol pravzaprav povzroča. In ko boste še bolj razumel, kaj vse so vam starši pustili in kako ste trpeli, bo še bol rasla odločitev, da boste lastne otroke zaščitili in da njim ne bo treba brisati bruhanja mame ali babice.

Pogumno naprej. 🙂 Mi smo ponosni na vas!

Začni živeti slove življenje…tastari morajo enkrat doumnet da je ptiček odletel iz gnezda in se ne bo več vrnil in pika. Če tega ne doumnanejo, potem si v velikem zosu, ker se bodo te oklepali vsako leto bolje. To preide kmalu v posesivnost in resno bolezen.

In posledica tega bo lahko tudi, da ti bodo tastari počasi razdirali zakon…kot seme zla, ki bo počasi rastlo. Stari si zadost, sedaj pa postavi prioritete v svoj lajf. Kdo je na prvem mestu v tvojem življenju. Tvoji tastari ali tvoja družina (sedaj si poročena, se spomniš?)?