Pozdravljen Boštjan in ostali.

živim sama in trenutno sem tudi samska, saj sem se pred novim letom razšla s fantom, ki sva bila skupaj pol leta, a zveza ni bila najboljša..

Ta vikend sem si mislila malo spočiti ker sem bila prehlajena, zato nisem imela nobenih planov, čeprav sem imela neka povabila za hribe, smučanje,..

V soboto popoldan pa sem začutila veliko praznino in osamljenost, to se mi sicer večkrat zgodi med vikendi, nikjer nikogar. potem sem le našla enega kolega da sva šla na pijačo. Vendar pa potem nisem imela dovolj in sem šla nato še sama v bližnja dva lokala. Alkohola je bilo že kar precej, sicer sama sigurno ne bi šla v drugi lokal. Tam pa sem si naredila sramoto. Že takoj sem videla, da tam ni družbe zame in da nikogar prav dobro ne poznam. A sem se jim potem ko sem naročila pijačo kar pridružila in z njimi nadaljevala. Nekaj časa se mi je zdelo kar ok, vendar pa sem doživela šok ker me je potem en od fantov dobesedno napodil. Očitno sem bila vsiljiva itd. Take sramote še nisem doživela. Doma pa sem potem tudi bruhala kar se mi ni zgodilo že 10 let ali več,. Ne vem kaj naj sedaj storim kako naj popravim vtis. Verjetno v ta lokal ne grem več oz. se bom izogibala nekaj časa (prej sem šla občasno na kavo oz. če sem koga poznala). Ker to ni ravno moj stil, drugače sem zelo finega obnašanja. Zdaj pa sem se počutila kot zadnji klošar. Sklenila sem, da do nadaljnjega ne pijem alkohola, za ostalo pa ne vem kaj bi še storila. Ali menite, da bi si morala poiskati strokovno pomoč? In kaj narediti v takih primerih ko čutim tako stisko in nimam družbe? Ker nekako doma ne zdržim. Zelo sem na tleh, najraje bi izbrisala tisti večer..hvala in lep pozdrav.

Pozdravljena!

Jaz mislim, da se preveč obremenjuješ s tem, kar si okolica misli.
Nisi napisala koliko si stara, tako da predvidevam, da si relativno
mlada. Stil tvojega pisanja daje občutek pomanjkanja samozavesti.

Jaz bi rekel tako: kdor še ni bil pijan, naj prvi vrže kamen 😀

Se zgodi. Ne sekiraj se. Zakaj si se sploh pustila napoditi?

Drugič se postavi zase. Življenje je za živeti.

Hvala OMG za edini odgovor..

Si mi dal misliti, saj sem sprva res vso krivdo pripisala sebi. Seveda še vedno menim, da se nisem primerno obnašala in da moram to pri sebi spremeniti, vendar pa ko pomislim, na kakšen način me je ta fant odpodil oz. zagrozil, bi moralo biti njega sram oz. je primer verjetno celo za kako prijavo, vendar sem na to pomislila šele danes. A po drugi strani se ne želim še bolj zapletat v to, ker bi lahko imela še kakšne težave, bojim pa se, da bo družba, ki se sedaj zbira v tem lokalu s tem početjem še nadaljevala, saj je bilo v zadnjem času več podobnih primerov s pretepi itd.

Človeku se vse mogoče zgodi. Pod vplivom opojnih substanc je možnost za osramotitev seveda večja. Ampak, če opitost do izgube kontrole ni vaša redna praksa, potem temu posameznemu primeru ne bi pripisoval preveč pozornosti. Predvidevam, da so bili tudi drugi v lokalu na podobnem nivoju “nezavedanja” zato bi bilo verjetno vsakemu malce nerodno, če bi se srečali trezni. Nikakor pa tega kar sem napisal ne razumite kot dovoljenje, da s podobnim početjem nadaljuje.

Kar se tiče vaše stiske in osamljenosti tako na prvi pogled ocenjujem, da ne potrebujete strokovne pomoči v obliki zdravil, saj vaše stanje ni patološko. Seveda pa lahko do tega pride, če se bo takšno otožno razpoloženje dolgoročno nadaljevalo in celo stopnjevalo. Ljudje me pogosto obiščejo, ko so že globoko v depresiji ali anksioznosti. V takšnem primeru je potrebnih več srečanj za popolno okrevanje, nemalokrat pa je potrebna podpora s pomočjo zdravil. V primeru, ko ljudje pridejo prej (enostavno imajo notranji občutek, da potrebujejo kompetentnega sogovornika in podpornika) se krivulja razpoloženja hitreje obrne v pozitivno smer. Jaz nisem zdravnik – lahko bi rekel, da sem postaja, na kateri ljudje izstopijo predenj potrebujejo pomoč zdravnika oz. psihiatra. Imam tudi kliente, ki se počutijo zelo dobro, pa preprosto samo delajo “na sebi”.

Seveda lahko veliko naredite tudi sami. S sprehodom in dihanjem ne morete nikoli zgrešiti. Včasih se je dobro tudi prepustiti slabemu razpoloženju (omejen čas) in mu dodati globoko dihanje. V tem primeru se lahko pojavijo čustvene reakcije (jok, veselje, jeza …), ki jih je dobro na primeren način izraziti in predihati. Seveda pa je pri močnejših reakcijah že smiselna podpora terapevta, ki poskrbi, da se vse zgodi na varen način (v redkih primerih so možne težje komplikacije).

Ljudje smo socialna bitja, in ne moremo biti dolgo časa sami. Imeti kvalitetno socialno mrežo in z njo preživeti kvaliteten čas je zelo pomembno (in to absolutno ne pomeni, da je z vami kaj narobe). Ne smete pa zdrave osamljenosti zamenjati za osamljenost, ki ima v ozadju odvisnost od odnosov. V takšnem primeru boste dolgoročno potrebovali pomoč, sicer boste v partnerskih odnosih sprejemali napačne odločitve (npr. z moškim boste samo zato, da ne boste sami).