Ne zmorem …
To, da sem alkoholik, vem že vsaj 25 let. V tem času sem velikokrat abstiniral, a trajne abstinence mi ni uspelo doseči. Največ leto in pol, ker sem v tem času redno jemal Tetidis. Ko sem ga prenehal jemati, sem že po enem mesecu naredil recidiv. Zdaj spet na novo poskušam. Od 15. oktobra sem že trezen, a zgleda da dolgo ne bo šlo. Ne zmorem …
Zvonko, seveda zmoreš, samo nočeš. Ker se bojiš, da te čaka lepo življenje, kjer boš kralj svojega vesolja, kjer boš vladal sebi in boš srečen in močen in zadovoljen. Raje kot to se valjaš po peklu misli, kjer ni odgovornosti in ni treba prevzeti vajeti življenja.
Vem da je težko, če nimaš motiva, ki bi te gnal naprej. Ampak tudi če nimaš nobenega, en ti vedno ostane in je neizpodbiten. Na ta svet si prišel, da bi užil svobodo telesa, da bi imel izkušnje iz katerih bi se nekaj naučil in da bi zmogel uživati v lepoti narave. In tako kot v šoli, ko ne narediš izpitov je treba ponavljati razred, tako boš ti slej kot prej moral ponavljati tega. Dokler ne boš spoznal, da zmoreš, da si se rodil z vsemi kompetencami in znanjem, ki ga potrebuješ, da iz svojega življenja narediš pravljico. Boš pot prekinil danes, jutri…? Lahko jo. Samo vedi, da se boš nanjo nekoč spet vrnil. Ker pravo pot življenja vedno najdemo. Ker jo vedno iščemo. Če kdaj zaideš pa ni usodno. Sam sam v sebi točno veš, kje pot je.
Raje najdi kakšnega sotrpina in izmenjajta malo izkušnje in bo ti lažje. Tudi tukaj je nekaj takšnih, če boš prebral, boš videl – podobno preživljaš. Nisi sam.
[youtube]yoH-ZU0DEcA[/youtube]
Hoj, število alkoholikov, ki zmorejo sami, je na svetu zanemarljivo majhno.
Jih je pa na miljone (anonimnih alkoholikov), ki so zmogli s pomočjo skupine.
Poišči na spletu, katera od skupin AA-ja je tebi najbližja in jo obišči.
Hodi tja, beri literaturo, poišči si mentorja, sam pomagaj tistim, ki še bolj trpijo kot ti,
pa se boš čudil. Četudi si pred alkoholom nemočen, nisi brez moči!
Srečnih 24 ur!
pozdravljen ZVONKO in ostali mučeniki
SRECA PRIHAJA POCASI
to je misel današnjega dne, dne ko sem pred enim letom zamenjal steklenico vina s steklenico vode in to se danes delam tako. srečen sem ker mi ni treba piti in se prebudim z nasmehom na ustih,
SPLACA SE
sedaj pa vam bom napisal ostali del misli dneva in upam da bo se komu pomagalo. SRECNO
Težava z nami, alkoholiki, je taka, da smo zahtevali od sveta, da nam da srečo in duševni mir v določenem vrstnem redu- po alkoholni poti. In ni nam uspelo. Če pa si vzamemo čas, da najdemo nekaj duhovnih zakonov, se z njimi sprijaznimo in jih izvajamo, potem zares prideta sreča in duhovni mir…. Zdi se, da obstaja, nekaj pravil, ki jih moramo slediti, a sreča in duševni mir sta vedno tu, odprta in na razpolago vsakomur.
DR. BOB AND THE GOOD OLDTIMERS, str. 308
Preprost program AA me uči, da sreča ni nekaj, kar lahko ,, zahtevam,,. K meni potihoma pride med tem, ko sluzim drugim. Ko ponudim roko novincu ali nekomu, ki je recidiviral, občutim, da je moja lastna treznost ponovno nabita z nepopisno hvaležnostjo in srečo.
Ni lepo, ni… do takrat, ko človeka nekaj prisili da se ustraši, da bo vse izgubil. Od takrat naprej zna vsak ceniti nasmeh soseda, objem otroka, prijazno besedo trgovke, lepo drevo ob cesti, sončen dan, dežne kaplje, obleko, da ga greje, oči, da z njimi vidi, srce, ki mu bije in pretaka kri po telesu, zagleda svoje noge in se zave, da ga nosijo kamorkoli želi….
Zvonko, če imate poleg tega še hrano, ki jo pojeste, ko ste lačni in prostor, da lahko v miru prespite, imate več kot 80% ljudi na tem planetu.
Nehajte se ukvarjati s tem, kar ste izgubili in v sebi začnite vsak dan iskati tisto, kar je vaše. Tisto, kdo ste in zakaj ste se rodili na ta planet. Nihče se ni rodil brez razloga ali da bi le klavrno živel in na koncu brez vsega umrl. Vsak je prišel, da odigra svojo vlogo v tem življenju.
Kako začeti?
Pejte ven, med ljudi, na srečanja, delavnice, knjižnico, kino, sprehod, opazujte naravo, glejte youtube filmčke o živalih, navdihujoče inserte, berite biografije, pazite bolj kaj jeste, kaj razmišljate, dvignite roke in jih odročeno držite vsak dan toliko časa, dokler ne boste mislili, da boste “crknili”, hodite, poslušajte mimoidoče, prisluhnite, kaj govorijo sodelavci, ogovorite klošarja, pomagajte stari mami nesti vrečke iz trgovine, odprite očiiii, toliko lepega vas čaka, da je škoda vsakega trenutka, ko jih zatiskate in se smilite samemu sebi.
Pa ne misliti, saj se tudi meni vedno ne da. Pravzaprav se velikokrat zgodi, ko se sprašujem, kaj je smisel vsega tega skupaj. In vedno na koncu ugotovim, kaj je smisel bil. In potem se nasmejem in si rečem, da drugič ne bom več nasedla in se pustila, da me potre. Pa me spet. … Samo ljudje smo. Drobna bitja, ki iščemo svoj prostor in iščemo sebe. Začnite to pot iskanja in opazujte, kaj vse lepega se vam bo zgodilo.
Pišite še, ostanimo povezani. Skupaj bo vsem lažje.
Še kdo na tem forumu, ki ima kakšno oviro v življenju, ali sva samo Zvonko in jaz?
Pozdravljen bodi Zvonko,
še enkrat: tebi in takšnim junakom, ki mislijo, da zmorejo sami, s svojimi golimi rokami in
človeško močjo premakniti slona. Poišči skupino AA (ali pa terapevta)! Tisti, ki jim je že uspelo, ti bodo povedali, kako. Njihove pripovedi ti bodo dale moč, da ne rečem, krila.
Tetidis ni zdravilo ali pomoč pri abstinenci, ampak kolikor vem, naredi izkušnjo ponovnega
pitja neznosno in s tem onemogoča laganje samemu sebi in drugim.
Če imaš (še) kakšnega bližnjega svojca, ga lahko prosiš, da ti pomaga in gre na družinske skupine Al-Anon. O alkoholizmu je treba veliko vedeti, predno slona spraviš ven iz dnevne sobe. Znanje pa pri tem pomaga. Ne (samouničujoča) trma.
Le pogum! Alkoholizem je bolezen, ki te lahko, ko okrevaš, celo osreči in potem rečeš celo,
“hvala bogu”. Imam veliko takih” hvala bogu” prijateljev, če želiš, lahko postaneš tudi ti.
Edini pogoj za vstop v skupnost anonimnih alkoholikov je ŽELJA, da bi nehali piti. Z željo pride volja, z voljo pride moč, z močjo abstinenca in z abstinenco ter delom na sebi po programu dvanajstih korakov, izročil in izhodišč, TREZNOST, ki je srajca srečnega človeka.
Lahko pa tudi vztrajaš v svoji osamljenosti, trpljenju in nesreči, če je to tisto, kar si želiš.
Izbiraš sam. Vse na bolje! Štefula
Hvala za vse vzpodbude! Saj vem, da nisem sam, da nas je veliko takih, ki se še nismo popolnoma predali. A ker nisem niti malo družaben tip, me moti že sama misel, da bi se pridružil kaki skupini. Že družba več kot dveh ljudi me ubija in enostavno zmrznem in se čimprej umaknem.
Tudi to vem, da Tetidis ni zdravilo. Vendar meni pomaga v tem smislu, ker drugače takoj podležem, če mi kdo ponudi pijačo, kljub trdim načrtom in dobrim namenom, da ne bom pil. Skratka, pijača mi je res šibka točka. Res čudno je to.