pred kratkim sem odprla temo,o čakanju na testiranje za disleksijo.
No,ta je zdaj potrjena,zraven še disgravija,motnje v kratkoročnem in delovnem spominu. Ima nadpovprečne kognitivne zmožnosti,ki so zaradi primanjkljajev znižane na povprečje.
Težava,zaradi katere obupujem je,da sin nima nobene motivacije za učenje. Dobiva trojke-tako,mimogrede,uči se nič,domačih nalog ne dela…H knjigam ga ne spravimo ne z lepim,ne z grdim,nobena vzpodbuda ali kazen ne zaležeta…
Trojka je lepa ocena,če se otrok zanjo potrudi,ampak če jo dobi tako,brez dela,ni veliko vredna-vsaj tako razmišljamo pri nas doma.
Ker hitro razume,se mi zdi velika škoda,da ne bi z vsaj malo truda poskušal dobiti kaj več…naj omenim še,da pri pouku sodeluje v pogovorih,se vključuje povsod tam,kjer lahko pokaže zanimanje in znanje brez pisanja,snov v zvezek zapisuje površno,ali skorajda ne,skratka, on ne bi pisal če bi bilo po njegovem.
Saj ga razumem,da noče delati tistega,kar mu je težko,vendar na žalost drugače ne bo šlo,ker se bosta čez 2 leti pridružili še kemija in fizika,pa drugi tuji jezik…grozljivka,če se ne bo pričel učiti na drugačen način in z bolj resnim pristopom v šoli sodelovati…
Naprošam vas za kakršen koli nasvet,ki bi se obnesel in bi pomagal prebroditi sinov odpor do šolskega dela!
Naj povem,da ima sin zanimanje za veliko stvari,vesolje,tehnologija,narava,kakor hitro pa samo nakazuje,da je povezano s šolo-blokada!
Veliko se pogovarjamo,mož in jaz mu dajeva vso potrebno razumevanje,pomoč in kar bi še bilo,zato vem tudi,da je šolsko delo povezano z njegovim težjim branjem in pisanjem,toda otrok mora vendar doumeti,da brez truda ne bo njegovih sanj,on pa sanja na veliko!

Hvaležna bom za vse,lep uspešen dan še naprej!
lp K.

Ja, prepozno ste pri njem odkrili disleksijo in disgravijo… Medtem se mu je verjetno šola priskutila do te mere, da ne zaupa več niti prilagojenim vzorcem. Vem in razumem, kako to gre. Otroka siliš nekaj početi tako dolgo, dokler se mu vse ne zagnusi in potem s testi ugotovijo, da ima disleksijo in potem poskušaš na prilagojen način in noče več – vse se mu je že priskutilo. Žal vam ne vem pomagati – če bi bilo možno, bi otroka za eno leto izpisali iz šole in bi počel tisto, kar ima rad, da malo pozabi na ta teror, ki ga je bil deležen pred diagnozo, potem pa naj gre spet nazaj v šolo, ampak ga prej pripravite in mu pokažite, da je lahko učenje tudi zabavno – seveda na prilagojen način.

Nimam sicer izkušenj z disleksijo, ampak zgolj z enim izrazitim NE-pisalcem. Sin je svoje čase pisal izjemno grdo, zelo slabo berljivo, površno – podobno kot opisano zgoraj. Zelo hitro smo v odločbi pridobili možnost zapisovanja na lap top, ki pa je do danes še nismo uporabili, ker je bilo nekako tako, da ko je popustil pritisk, je popustil tudi sinov odpor. Če ne boš tako, boš pa drugače. Ker bi bil s tem zelo drugačen od sošolcev, mu ni preveč dišalo, še sploh, ko je izvedel, da na PC ju ne bo dostopa do neta, igric ipd ropotije 🙂 Ne vem, če to kaj pomaga pri vaših diagnozah, želela sem povedati le, da zapisovanje na roke ni edina možnost. Lahko si predavanje oz. snov tudi snema in potem doma posluša ali večkrat posluša – lahko si kopira zapiske drugih, lahko mu učitelji sami pripravijo drugačne zapsike ali učne liste – možnosti je ogromno. Posvetujte se v šoli, izvedite, kaj šola rabi – ali je dovolj strokovno mnenje ali hočejo prav specificirano odločbo in potem to zagotovite. Defintivno pa slabo zapisovanje ne more biti resna ovira za učenje. Tudi preverjanje znanje je lahko ustno namesto pisnega – možnosti je dovolj.

šele januarja,torej ko se vrnejo iz počitnic,bi naj začeli s pomočjo v šoli,po programu,ki ga v šoli šele sestavljajo. Kljub temu,da so dali pritrdilni odgovor na strokovno mnenje,se zdaj nekako ne navdušujejo da bi sinu bile na volju fotokopije,oz, zapiski snovi…Še manj pa jim je pri srcu snemanje…
Vse kar sem se do zdaj pogovarjala,je bilo rečeno,da bi ga bilo “pametno” pustiti in da mora pri svojih 11 letih biti toliko zrel,da ve,čigava odgovornost je šola! Specialna pedagoginja mi je rekla,da bi bil cvek,ali dva,pa morda še kakšen kar koristni…
Če si tako predstavljajo pomoč otroku,ki zmrzne,ko samo pomisli na šolo…kaj vem!
Saj to,da ga pustim pri miru,sem že poskusila…pa ni imelo nikakvega učinka…samo še bolj je bil na udaru,ker takrat pa sploh ni delal nalog,zdaj vsaj tu in tam katero naredi…
Še najbolj me prizadene kot starša-ko je izpostavljen pred razredom,ker običajno nima pojma na kateri strani so v učbeniku pri katerem predmetu itd… Ko ga vprašam zakaj pa ne sledi-saj sploh ne vem kaj govorijo mi odvrne!
Eh tako zmedeno sem zapisala vse skupaj…
lp

No, sledenje pouku in to, da ve, na kateri strani je, res ni neka huda znanost. To dejansko JE njegova in SAMO NJEGOVA stvar. Če ne posluša, potem seveda nima pojma, o čem govorijo, samo to ni del problema oz. težav, ampak bolj problem odnosa.

nad čem šola je ali ni navdušena, je problem šole! Ko ima otrok odločbo, je šola DOLŽNA upoštevati prilagoditve in jih tudi zagotoviti! Vendar pa po drugi strani, če on ne sledi pouku, saj niti vedel ne bo, kdaj naj začne sneati in kaj naj snema! Odločba in prilagoditve ni treba, da so šoli všeč – halo?!?! Tukaj morata nastopiti starša in pa ekipa, ki otroka obravnava. Na eni strani je treba otroku dopovedat, da šola je RES njegova skrb – v tem dam šoli prav! – vendar pa mu je treba omogočiti, da bo otrok končno kdaj tudi uspešen. Čaka vas huda borba, v šoli in doma.

Naš tudi ne piše rad in bere-si pa zapomni ustno in to je zame dovolj-je slušno- ustni tip, zato sem se v šoli dogovorila,ker ima odločbo seveda,da naj ga večino vprašajo-učit se tudi ne zna-dobiva trojke,štirke kar je zame super in dovoj-me ne zanima način pridobitve znanja,ker vem da ima težave z učenjem in pozornostjo.Samo da snov zna,ne pa na kak način.

Pozdrav,
no pri našem fantu še ni zalaufalo vse skupaj kot naj bi,pa naj bi bilo vse kot mora v drugem polletju.
Včeraj je prvič izkoristil podaljšan čas pisanja kontrolne pri matematiki in glej čudo,dobil je odlično.
Ima sicer nekaj težav z nalogami,ker se mu “skrijejo” jih preprosto preskoči,če ga učitelj opozori nanje jih seveda reši…
Še vedno rešuje naloge napisane na enak način kot jih imajo ostali,torej na belem papirju z običajno velikimi črkami. Upam,da se bom uspela dogovoriti za krem barvo in krepkejše črke.
Še vedno je največja težava pisanje in motnja pozornosti,zvezki so – nimam besed… sledenje pouku je tudi tako-od dneva do dneva-včasih ve vse kaj se je dogajalo,pride pa dan ko se mi zdi,da sploh ne ve,da je bil v šoli.
Njegove ocene so še vedno presenetljive glede na vse,pisne,predvsem angleščina in slovenščina so slabše. Ang pisno nezadostno,čez teden popravil s štirko. Ne razumem…
Učenje-največja nočna mora kar jih je-jaz ne najdem načina kako naj se uči,kako naj se sploh spravi k učenju,ni je besede,dejanja,ki bi zalegla. Pri pouku je nemoteč,sodeluje ustno zelo dobro… Vsaj to… Do rešitev za najhujše težave-učenje še nisem prišla, ne možu,ne meni ni več jasno kako bo v višjih razredih,ko bo več snovi in višja pričakovanja učiteljev…

No, pričeli so se pravi problemi s snovjo pri matematiki, torej deljenje z dvomestnimi števili.
Tukaj je pač tako, da brez vaje ni nič. Jaz bom v kratkem pregorela, ker večnega priganjanja, da se vsaj vsede k računom ne zmorem več In potem en račun mrcvari po pol ure!!!!!!!!!!!!

Ironija je, da jih naredi prav, ampak v 45 minutah+ 15 zraven je končal dva, tretjega na pol, seveda je kasiral cvek.
PROSIm kak nasvet, vse bo dobrodošlo.

To da je enkrat slaba ocena,drugič dobra je čista posledica koncentracije,zbranosti-naš ima tudi dobre in slabe dneve.

sem že obupana
kakšno je stanje zdaj? Kako je končal razred? kaj pravijo v šolo?

Tudi mene zanima kako je, moj sin ima namreč enake težave.
lp

Pozdravljeni,
vkljucujem se v debato, ker v mnogih lastnostih prepoznam sebe, ceprav nisem dialektik. Sem pa sovrazila solo in se nisem znala uciti. Takrat mi zgolj zato niso postavljali diagnoz do 8.r, ko v solo enostavno nisem vec sla. Diagnoza: fobija pred solo. Kljub simuliranju bolezni in neucenju sem vozila z ocenami od 3 do 5, a bila nezadovoljna, ker nisem dosegala rezultatov, primernih svojim intelekt. zmoznostim. Sem pa blestela potem na ekstercih in maturi in lasneje na faxu. Zakaj to pisem? Mislim, da sola pac ni za vse, bolje trojka in zadovoljen otrok, kot z glavo skozi zid za boljse ocene. Ne recem, da naj se ne trudi, ampak vodilo naj bo njegov odnos do sole, komunikacija z ucitelji, sprejemanje zahtev,ne sama ocena. Za svoje otroke si zelim predvsem, da jim sola ne bo taksna muka, kot je bila meni. Verjetno je to mnogim, ki niso dali skozi kalvarije posebnega otroka, tezko razumljivo. Lp Eva

Naš je točno enak(5 raz.)-je AS in ADHD in dislektik in diskalkulik…Kar sliši si vse zapomni,ker piše-nič.Sovraži brat,pisat…piše,da ne znaš prebrat.Ustne ocene 4,5-pisne 2,3.Vendar se jaz ne sekiram za ocene,meni je važno,da se je tudi za 2 potrudil,ker vem kako slabo piše.Učima se sploh ne,ker ne gre.Vse kar odnese,odnese od poslušanja.In dodatno ga ne obremenjujem,da se mu vse res ne priskuti,ker zaenkrat še rad hodi v šolo.

Prebiram vaše poste in ugotavljam, da vam pri težavah vaših otrok lahko pomagam. Ukvarjam se in delam z otroki ki imajo specfične učne težave, predvsem pa z dislektiki. Dosegamo krasne rezultate, veliko sodelujem s šolami, razredniki in spc. pedagogi.
Lahko mi pišete na mail [email protected]
Sončen pozdrav

Pozdravljeni po dolgem času!
sin končuje 6 razred in moram reči, da se je pri njem zgodil čudež v pravem pomenu besede.
Ima še težave kot dislektik, a njegove oceno so letos petice in štirice, le tu in tam kakšna trojka.
Odpor do šole je skorajda v celoti izzvenel, le izjemoma še reče, da ne bi šel. ko pojasni zakaj ne in malo predelava, se vda in gre, brez nadaljne debate.
Ima učno pomoč pri angleščini, slovenščini, matematiki in sicer tri ure tedensko.
Prihodnji teden bom šla na sestanek – poročilo o dogajanju čez vse leto.
Glede pisanja je storil velik korak naprej, resda mu tu in tam še kaj manjka, ali ima malo slabše čitljivo napisano, pa vendar je proti lanskemu letu super. Celo oceno 4 je dobil za zvezek, pri predmetu, ki je precej zahteven in kjer je učiteljica hudo pedantna.
Kaj je razlog, da se mu je tako obrnilo na bolje, ne vem. Sam pravi, da mu zelo odgovarja predmetni način pouka, to, da se selijo iz učilnice v učilnico in da je vsako uro drug učitelj. Jaz sem srečna, on pa tudi. Prej je bil velikokrat problem pri učenju, imel je grozen odpor, zdaj , v tem letu je upadlo za 90% ali še več. Naj samo traja!!!!!!
Ne morem povedati, kako drugačna klima je doma, ni več napetosti, živčnosti, vse se je umirilo.
Vsem želim prijetne bližajoče počitnice!
lp