Pozdravljene mamice,

zanima me kje dobite vso potrebno energijo, ki jo potrebujete čez dan z otrokom,ki ima ADHD in zahteva praktično na vsakem koraku mamo, očeta;pretežno mamo?
Jaz sem od tega že pošteno utrujena, sem dobesedno sinova senca; a doma imam poleg njega še dva manjša otročka, ki nimata kaj dosti od mene in me to izredno žalosti…

kaj naj storim?

hvala

En del sem ti v spodnji temi že napisala – vzgajaj otroka k temu, da sam nosi odgovornost. Naj prevzema odgovornost za svoja dejanja, ne da igraš nejgovo senco. Dokler boš pred njim, za nim, ob njem na vsakem koraku, otrok ne more zoret in ne more prevzemat odgovornosti za svoja dejanja. Ni tovja naloga bit otrokova senca niti njegov anegl varuh, tvoja naloga je otroka učit samostojnosti. Če ga polomi, ga pač polomi, bo moral – ne vem, popraviti škodo, se opravičiti, drugič naredit nalogo ipd. NE VARUJ ga pred posledicami!! Če se bo na igrišču sprl, bo pač doživel, da ga bodo vrstniki izločili, ga ozmerjali, lahko, da jih bo tudi dobil! Samo če boš vedno posredovala, se bo nikoli naučil, da se tako ne more in ne sme obnašat! Ob takih izkušnjah bo žalosten, jezen, razočaran – pomagaj mu predela ta čustva ne pa, da ga pred njimi obvaruješ. Razloži mu, zakaj se je tako zgodilo in kaj lahko naslednjič naredi, da ne bo tako. Daj mu smernice, hkrati ga sprašuj – zakaj misliš, da so te odbili? Kaj lahko narediš, da te ne bi? Kaj bi ti naredil, če bi se nekdo do tebe obnašal, kot si se ti obnašal do drugih? Ipd – skratka, ti lahko vodiš, usmerjaš, pot mora pa otrok sam prehoditi. Tudi zgrešit mora, naredit napake, se na njih naučit, ne pa da gre skozi življenje kto pod steklenim zvonom.

Energija pride, ko vidiš, da uspeva. Ko otrok pride z nakracanimi listki domov, da ne bo pozabil. Ko pove, da danes se je pa igral in se niso nič skregali. Ko pride domov pravočasno in nič v šoli nič izgubil in pozabil. Ko gre na igrišče in ga čez 40 min še ni domov – torej se je znal igrat in ga niso napodili! Ko zunaj pada dež in otrok pride nazaj SAM OD SEBE po dežnik (ker mu ga mama namenoma ni dala s sabo!) … Meni to da na tone energije! Ko vidiš, da otrok kljub problemom in odločbam gre v pravo smer! Da zmore sam, da tudi ko zaide, zna poiskat pomoč in reševat situacijo, čeprav njegovi možgani delajo drugače! Ko zna ukrotit jezo in se umakne, namesto, da bi izbruhnil in jo sprosti na način, ki nikomur ne škodi. Takrat mi napolni baterije za nove in nove epizode. Ker …nikoli se ne nehajo, samo spreminjajo se, naprej te pa žene ljubezen in zavest, da ti otroci potrebujejo še toliko več sprejemanja, potrditve, ljubezni, a hkrati še veliko bolj jasne in trdne meje, brez katerih ne gre.

Pomaga pa kak večerni odklop, kaka ura časa zase, če si jo le lahko privoščiš. Bodisi, da otroke prepustiš partnerju, ali kaki varuški, če jo le imaš. Razmisli pa tudi o tem, koliko otrok izsiljuje svoj delež pozornosti glede na to, da so v hiši 3 majhni otroci, ki zahtevajo vsak zase vsaj nekaj. AMpak ostala 2 sta se v to situacijo rodila, on je edini, ki se mu je življenje obrnilo na glavo z rojstvom mlajših otrok- razmisli!