Živjo.

Še ne dva meseca nazaj sem se preselila v pritlično stanovanje v mirno sosesko.
Imam pa ogrooooomne težave navajanja na hrup, ki prihaja iz zgornjega nadstropja. Ni problem zvok, ki se širi po zraku, ampak ta nadležni udarni zvok (hoja, premikanje pohištva, padanje po tleh, raznorazne aktivnosti). Kako neznosen je občutek, da nekoga 24 ur na dan slišiš živet. Slišim celo šteker za luč.
To zgleda tko, da se cel dan ne morem umirit, ker se skoooos kaj sliši. In to močno.

Se čisto zavedam, da je življenje v bloku pač tako in je veliko odvisno od gradnje bloka (izolacija) – na veliko zvokov sem navajena,ne pričakujem čiste tišine, ampak ene meje obstajajo verjetno. Zjutraj se zbujam, ko se oni, ker se vse sliš. Popoldne ne morem zaspat, ker neki počnejo in se tok sliš, da predrami še medveda.
Soseda je sicer “prijazna” in je enkrat navrgla, če so glasni, ampak preden se lotim opcije, da ji to povem, bi rada najprej sprobala vse, kar se da, da se na to zvokovje navadim.

Ali imate kakšne izkušnje s tem, kaj narest?
Si dam glasbo, da preusmerim pozornost, sam cel dan se mi ne posluša glasbe + vse se sliši kljub muski 🙁

Če sem cel vikend doma, sem že tko znervirana v nedeljo, da je adijo.
Ob misli, da bo to tako za vedno, se kar zmrazim.

Sem pa v najemniškem stanovanju.

Hvala za kakršnekoli predloge o tem, kako se soočiti s tem hrupom.
Zdej mi je jasno, zakaj obstajajo metode mučenja z zvokovjem :):)

Očitno gre tukaj za dva faktorja – ne-navajenost na dodatne zvoke in preobčutljivost, ki je pogojena z občutkom, da je teh zvokov preveč.
Ker sem imel podoben problem, vendar ne zaradi hoje nad mano, temveč zaradi občasnega zvoka od zunaj, ki se občasno ponavlja, sem se ‘naučil’ ta zvok ignorirati.
Mislim, da je avto-sugestija poleg raznih čepkov za ušesa in podobnih pripomočkov (nekaj časa sem celo poskušal spati s čepki) edina možnost, da zvok ne bo več moteč.

Zadušitev udarnega zvoka bi zahtevala posege v konstrukcijo. Npr. dilatacije (odmiki) na konstrukcijskih (predvidevam betonskih) elementi.
Deloma bi rešitev bila tudi izolacija proti udarnemu zvoku, položena neposredno pod sosedov tlak, recimo izolacijska pena pod parketom, ki zaduši del udarnega zvoka, ki se potem prenaša na konstrukcijo in potem v vaše stanovanje.

V izolacijo ne morem, čeprou najmanj 5x na dan pomislim na to, kako bom izolirala, da ne bi slišala ničesar 🙁
@orioulus – ja, najhuje je dejstvo, da bom to mogla sprejet. Vsi mi govorijo, da se sčasoma navadiš, ampak ker je zadeva tako sveža in aktualna, se mi zdi, da se bom navadila, ko bom stara in zgubana 🙂
Hvala, ker si delil z mano. Upam, da se bom tut js tko naučila, kot si se sam.
Čepki so moji standardni pripomočki, ampak jih uporabljam, če je reeees ekstrem. Nočem se navadit na tak življenje. Hočem sprejet in žvet. Prišlo je že do tega, da se nerada vračam domov, kar je grozno.
Se pa motiviram, govorim spodbudne stavke, ki mi preusmerijo pozornost ipd.
Držim pesti, da tole prebrodim. Ko bom, si bom sama zase žur nrdila 🙂

Predlagam da izvedete pri sebi spuščen strop iz knaufa in zvočno izolacijo iz tervola. Pod profile se vstavi pena ali guma ki je v roli. Tako boste zadušili vsaj 70% zvokov od zgoraj in še pri kurjavi boste prišparali. Paziti je edinole treba da se profili nikjer ne dotikajo stropa ali stene!!!!