dedc ne more iz svoje kože
oba sva že kar nekaj časa brezposelna…vse skupaj že leto in pol. Zadnje leto je bilo hudo….ker ni bilo denarja, ni bilo nadomestila….. smo živeli iz rok v usta…
ampak, upanje ostaja…..
in je mož dobil službo…jutri je njegov prvi dan
kako sem bila vesela…kako srečna….jupi…..boljši časi….
in mi reče mož ob 2 popoldan, da ga je kolega klical če pride tja nekaj pomagat
ok…ni blema
ob 6 popoldan grem v trgovino in….koga vidim v sosednjem bifeju??? moža in prijatelja, oba že fejst nalita, se smejita….
evo, ura je sedem, še vedno je tam, jutri ima prvi dan, delal bo z ljudmi, on bo pa skrokan, krvave oči bo imel, smrdelo mu bo iz ust, koliko možnosti pa je, da bo šel v petek še tja??
ne morem verjet……žalostna sem…..zajebal je vse…..res mam pijanca, luzerja….
nimam besed….mogla sem se izpovedat….