Pozdravljeni
Sem mati dveh fantov.Starejši je 2.letnik,mlajši pa 7.razred.Od prvorojenca sem že doma,ne hodim v službo,občasno sem kaj delala.S tem hočem povedati,da sem jim na razpolago 24 ur in tukaj nastopi mislim da problem.
Odkar pomnim jima nikoli ni bilo nič “mus”,nikoli se od njiju ni nič zahtevalo,le da se naredi šola v mejah normale,nikoli nismo postavljali nobenih mej,nikoli dajali nobenih kazni.Mlajši sin ima postavljeno diagnozo ADHD,z njim je bilo res potrebno delati 100 na uro,kar me skrbi je starejši sin.Pa naj preidem k bistvu.
Kot sem že napisala vse,kar se je kdaj zahtevalo od njiju je bilo ,da naredita in delata šolo.Lansko leto je bil starejši sin operiran za skoliozo in je bil 3 mesece odsoten v šoli.V mesecu maju je moral narediti 14 predmetov,kjer je bil neocenjen.Vse mu je do konca šolskega leta tudi uspelo in z dobrim uspehom je zaključil 1.letnik.Celo leto pa tudi ni telovadil.Letos pa je nastopila težava.Vsak dan je slabe volje ,pravi ,da se mu ne da več hoditi v šolo,nikakor ne hodi na telovadbo,vse ure telovadbe “prešprica”,noče se pogovoriti glede šole v šolo sicer hodi vendar se nič ne uči,pravi,da se mu še ni treba,nalog ne dela,je pa fant zelo razgledan,pa ne zato,ker je moj sin ampak on resnično ogromno svari ve.Njegovo obnašanje je zelo “flegma”vsi so neumni,vsi mu gredo na živce,sploh v šoli.Človek bi temu rekel čisto pubertetniško vendar se bojim,da to ni puberteta.Ima tudi punco,no vsaj imel jo je,ker noče nič več povedati o njej.K njej je hodil z avtobusom,vlakom in ga po cel dan ni bilo.Tudi to, ne vem ,če je bilo prav,da sva dovolila z možem? V glavnem ,mislim,da bi bilo potrebno najti neko strokovno pomoč za ta problem,ker sama tega ne bom zmogla rešiti. Aja še to v družini se najbolje zastopi sicer z mano in s svojo staro mamo,katera mu tudi daje ogromno” potuhe”,najslabše pa z očetom.
Prosim za vaše mnenje v grobem .
Hvala

Samo svoje mnenje ti lahko dam, ker sem tudi sama mati. Najbolj sem začutila tvojo misel, da sama ne boš zmogla. Če se počutiš sama v problemu, potem je pred tabo res težko obdobje. Saj verjetno veš, da mati nudi otrokom bolj kot avtoriteto – več ljubezni, skrbi za njihovo dobro počutje in varovanja. Oče pa naj bi deloval kot moč in avtoriteta, na katero se družina lahko nasloni in zanese v vsakem trenutku. Če se mora mati sama ukvarjati tudi z avtoriteto in ustvarjanjem reda, jo čaka res težka naloga. Toliko o tvoji misli, da si sama.
Starejši fant je nedvomno v obdobju, ko želi razmišljati s svojo glavo in ga preveva uporništvo proti vsiljenim vzorcem staršev in učiteljev. Res me skrbi, ker praviš, da se od fantov ne zahteva drugega kot izpolnjevanje šolskih obveznosti. To bi na tvojem mestu takoj spremenila. Bistra glava do sedaj ni potreboval dosti truda in torej ni veliko treniral delovnih navad. To se zna sedaj maščevati. A nikoli ni prepozno. Obvezno vključi moža in babico, ki bo razumela, da s potuho fantu zelo škoduje. Ko boste previharili viharje, boš opazila, da je vse dobro, kar si sejala na pot svojih sinov, obrodilo sadove in se razcvetelo v bogastvo. Upam le, da dobro in skrbno izbiraš semena.
Rekla bi še, da čim bolj kontaktiraj in sodeluj s profesorji v šoli o fantovem napredku. Veliko ti lahko svetujejo in pomagajo.

ja,….najhuje ,kar je, je to,kar prej sploh nisem omenila in sicer ,da se ta vzorec ponavlja iz mojega otroštva.Tudi meni ni bilo treba nič drugega,kot šola. Oče je večina časa preživel na službeni poti,mami pa je bila doma za vzgojo in podporo .Osnovna šola je še šla,nato sem se vpisala na srednjo in v drugem letniku pustila vse skupaj.Ker ni bilo “trde roke”je bilo kar samoumevno. Je pa res ,da sem se zaposlila in potem naredila šolo ob delu.Kar me tukaj najbolj skrbi je ,ne to ,da nimata delovnih navad ampak to,da bo fant vse skupaj popustil in visel doma kot kup nesreče.Kako naj mu pa solim pamet,da brez šole nisi danes nič,ko pa ve,da sem jo pustila tudi sama.Ko mu omenim ,da bo moral delati,da si bo plačal šolo ob delu ,pravi ,da to ve.Grozno se počutim ob misli,da bi delala nekaj za njegovim hrbtom in šla do učiteljev naj mi svetujejo,kaj je za narediti.Ne vem ,jaz svoja otroka jemljem kot enakovredna in želim in sem vedno delala vse fer ,da sta vedela “koliko je ura”.

Zaradi slabe vesti, ki jo imaš, ker sama nisi v prvem opravila šolanja sedaj popuščaš otrokom in jim toleriraš nedelo. Ali si kaj slabša zaradi tega, ker si naredila šolo ob delu? Nisi! Takoj se pobotaj sama s sabo, odpusti si in brez slabe vesti in suvereno nastopi pred otroci.
Mislim, da negodnih otrok ne moremo jemati enakovredno staršem. Tudi pod razno ne. To se mi zdi tako, kot prepustiti volan v roke petletnega otroka. In da greš do učiteljev je nujno in dolžnost. Saj ne boš storila nekaj za njegovim hrbtom, lahko mu prej poveš. Razložiš, da te skrbi in moraš poiskati pomoč, ker ga imaš neskončno rada in ti ni vseeno kaj se bo z njim zgodilo.
Imam občutek, da zagovarjaš permisivno vzgojo in se zaradi tega mož ne mara vmešati, ker se boji, da bi te prizadel.

Jaz pa imam občutek, da je moža “odstranila” iz vzgoje v kolikor se ni že sam umaknil…. 🙁

To, da se od otrok zahteva le izdelovanje šole je bistveno premalo, da se naredi “vse” namesto njih je pa itak kapitalna napaka, ker s takim načinom “nevzgoje” otrok razvije popolnoma napačne miselne vzorce, ki jih avtorica opiše:
Njegovo obnašanje je zelo “flegma”vsi so neumni,vsi mu gredo na živce,sploh v šoli
Kaj te besede povedo o njegovem načinu razmišljanja?

Dokler je živel v okviru družine kjer mu starša v vsem ugodita je vse ok, ko pa mora tak otrok naredit nekaj sam, se malo bolj potrudit, ko od njega (učitelji) zahtevajo, mu je pa to popolnoma nedoumljivo! Tega preprosto ni vajen, počuti se ubog, vsi so nemogoči (ker mu nihče več ne nastreza).
Njegov način razmišljanja, ki ga je dobil ob vaši vzgoji je popolnoma napačen.
Žal se take stvari pokažejo z zamikom, ko jih je zelo težko popravit, a mislim, da ni še vse izgubljeno.
Nehajte mu nastrezat, nehajte ga pomilovat, ker mu delate zgolj škodo, odstranite se iz vzgoje (kolikor je pač mogoče), ker ste kot mama preveč čustvena in posledično preveč popustljiva, vse kar je potrebno okoli fanta in šole naj poskrbi oče! Babici naj tudi pove, da brez potuhe in fanta vključite v gospodinjska opravila/dela pri hiši. Za vse to, da bo fant upošteval pravila naj poskrbi oče, vi se pa ne vmešavajte v njune posle! Tudi v šolo naj hodi oče, vi ga le podpirajte v vsem tem.

Če fanta v kratkem ne boste postavili na realna tla bo zaradi trpljenja, ki ga doživlja/dojema, zapadel v neko vrsto omame (alkohol, mamila…) s katero si bo olajšal svoje namišljene! muke.

Otroštvo je čas, ko starši svoje otroke pripravijo na resnično življenje.
Vam to nekako ni uspelo z vsem tem “večnim ujčkanjem”, žal.