Namen je dobiti nekaj izkušenj iz druge roke o tovrstnem dejanju oziroma izvedeti o tem čimvečn, saj kot pravijo uspešnih in izkušenih samomorilcev ni, da bi lahko delili izkušnje iz prve roke. Odločitev nastaja v meni že 10 let od 15 leta dalje, v podrobnosti se je brezveze spuščati. Če koga vseeno firbec matra naj povem, da gre za osamljenost, naveličanost, jezo na politiko in praktično ves “svet” oziroma tiste, ki ga delajo takega kot je. Sem sicer človekoljub in močno razočaran nad večino ljudi v katerih vidim zgolj živali, ki se grebejo za čimvečji ulov. Pred 10 leti si zagotovo nisem mislil, da se bo končako tako kot se verjetno bo, vmes sem že neštetokrat bil na ideji probal pa nikoli, ker poleg strahu pred bolečino pri zadnjem dejanju sem se tudi nekako potolažil in rekel izgubiti nimam kaj, bom probal živeti, še kaj narediti in samomor je in bo še vedno opcija praktično kadarkoli in ta kadarkoli je sedaj oziroma v bližnji prihodnosti. Strah pred samo smrtjo je minimalen v primerjavi s strahom pred bolečim umiranjem. Saj konec koncev vsi umremo, zdaj če je v mojem primeru to nekaj 50 let prej je končni rezultat tako ali tako isti, le trpel bom manj, destinacija po smrti pa bo ista (nisem veren, tako da ja…), četudi neobstoj, neobstoj je blaženost proti življenju nekaterih. To sedaj pišem povsem hladokrvno brez nekega samopomilovanja ali z namenom iskanja pozornosti(slednje tudi nikoli nisem iskal, samopomilovanje pa že davno prerastel ), zatorej sem tudi dokončno prepričan, da ne gre za naglo odločitev v afektu, ki me bo minila, v bistvu mi ta misel hodi po glavi že nekaj mesecev na dnevni ravni.

Torej kakšne načine smrti poznate, da so kot prvo čimmanj boleči in zanesljivi kolikor se le da. Trenutno imam v mislih ali skok s kakega viadukta ali pa zadušitev z vrečko na glavi,pri slednjem je samo še vprašanje kako se omamiti, da se ne bi preveč boril. Po drugi strani pa je tu možnost sesti v avto in se v ali pred predorom zaletiti v kakšno steno sredi noči, da me ne odbije in nastrada še kdo, ki bi za razliko od mene rad živel.

Še 1x, nasveti so dobrodošli in ni od vas odvisno kako se bo razpletalo naprej. Lahko mi zgolj pomagate, da ne bom preveč trpel ali pa postal tisto česar se najbolj bojim, invalid oziroma bolje rečeno rastlina… Sicer je pa žalost, da ni možnosti za human samomor brez bolečine in šok terapije za najditelje, čeprav sem verjetno bolj priseben kot marsikdo, ki uživa v življenju (morda je pa tudi to težava) a za najpomembnejšo stvar v življenju se pa očitno ne morem oziroma ne smem svobodno odločiti v naši kao svobodni državi kjer je vsak drugačemisleč bolnik, ki ga je potrebno zdraviti…

Kakorkoli hvala za vsak uporaben odgovor, nasvetov o pomoči se skušajte izogibati, saj imam tudi sam nekaj sivih celic v glavi in verjemite, da vse očitne odgovore tudi sam poznam, pa sem še vedno tukaj in pišem to kar pač pišem. Imejte me za že mrtvega oziroma zgolj številko v nezavidljivi slovenski statistiki samomorv, ki pa ji lahko še pomagate pri čim bolj humanem odhodu. Seveda če imate morda vi kakšno vprašanje bom z veseljem odgovoril, če bom le znal oz. če bo vprašanje primerno.

lp

Kazenski zakonik

https://zakonodaja.com/zakon/kz-1/120-clen-napeljevanje-k-samomoru-in-pomoc-pri-samomoru

Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2)
Napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru
120. člentt
(uradno prečiščeno besedilo)

(1) Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri njem in ga ta stori, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.

(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti mladoletni osebi, ki je že stara štirinajst let, ali proti osebi, katere sposobnost razumeti pomen svojega dejanja ali imeti v oblasti svoje ravnanje je bila bistveno zmanjšana, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

(3) Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena ttPrikaži storjeno proti mladoletni osebi, ki še ni stara štirinajst let, ali proti osebi, ki ni mogla razumeti pomena svojega dejanja ali imeti v oblasti svojega ravnanja, se storilec kaznuje kot za uboj ali umor.

(4) Kdor surovo ali nečloveško ravna s kom, ki mu je podrejen ali od njega odvisen in zaradi takega ravnanja stori samomor, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.

(5) Kdor komu pomaga pri samomoru in ga ta stori, pa so pri tem dane posebne olajševalne okoliščine, se kaznuje z zaporom do treh let.

(6) Če je kdo zaradi kakšnega dejanja iz prejšnjih odstavkov samomor samo poskušal, sme sodišče storilca kaznovati mileje.

Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 120. člen KZ-1

Uporabni nasveti in načini storitve samomora, za kar prosiš javnost, je napeljevanje posameznikov h kaznjivemu dejanju.

Uporabni nasveti in primeri načinov storitve samomora, ki bi jih podali posamezniki, so kaznjivo dejanje.

Kaj pomeni eno in drugo, si preberi v Kaezenskem zakoniku.

Zate pa tole:

Sam pred sabo človek ne more pobegniti, četudi ubije svoje telo in Um… Človek ni samo snovno bitje, ki misli. Svetujem ti tole; ne istoveti se več zgolj s svojim telesom in Umom. Nekaj namreč manjka do celote… Manjka bistveno. Zavest, Bit, Duša… , mnogo imen za eno in isto. V sebi pošči tisto, kar ti si. Tisto, kar ti dejansko si, tisto je neuničljivo in večno, to je Zavest in to si – Ti. Telo in Um sta le hardware in software, torej, sredstvo, ki ga uporablja Zavest in oboje sta minljivi zadevi; nekaj elementov in veliko vode. 🙂 Zanimivo, kako lahko teh nekaj elementov in nekaj vode, teže od 70 do 100 kg razmišlja o samomoru, kajne? Dokoplji se sam do tega spoznanja in boš ugotovil, da je zato kakršnokoli razmišljanje o samomoru – čisti nesmisel.

Če koga vseeno firbec matra naj povem, da gre za osamljenost, naveličanost, jezo na politiko in praktično ves “svet” oziroma tiste, ki ga delajo takega kot je. Sem sicer človekoljub in močno razočaran nad večino ljudi v katerih vidim zgolj živali, ki se grebejo za čimvečji ulov.

🙂

Res utemeljen vzrok za samomor, stari! Hahaha. Ti nisi človekoljub. Sebe nimaš rad. Drži? Tu se začne človekoljubno dejanje. 🙂 Vzrok poznaš? Odlično! Torej odpravi osamljenost, naveličanost, tvoja jeza na vse okoli sebe je pa itak čisti nesmisel in kurjenje dragocene energije za prazen nič in škoduje 🙂 tvojim notranijim organom in povzročana dolgo dobo raka… Malo torej še premisli, da ne boš streljal v prazno po Monu in koga zadel. 🙂

Ko bi ti vedel, koliko občutkov si potlačil…V tebi pa poteka prava vojna med raznoraznimi občutki in bitka za življenje, katero skrivaš v sebi, ker se sramuješ svojih občutkov in meniš, da nisi vreden pozornosti.
Samomor zato ni nobeno hladnokrvno dejanje, ampak poskus utišati ta notranji boj in končno doseči notranji mir, ki je vir zadovoljstva.
Če bi prerasel samopomilovanje, ne bi bil žrtev sebe in okolice, ampak kot zmagovalec, ki mu je uspelo zaživeti lastno življenje.

Pa joj tako kratek čas nam je dano biti obiskovalec na tem planeti, ti pa takole misliš…

Obstajajo tudi takšni, ki so šele po kaki hudi nesreči začeli ceniti svoje življenje. Morda potrebuješ samo kak ponesrečen poizkus. Morda pa tudi ne. Kakorkoli že, kdo ti je pa povedal, da se s smrtjo tvoje trpljenje konča?

vsi, ki se “posmehujete” avtorju teme ste ene navadne egocentrične riti! nimate pojma kako deluje človek na sploh, ker vam očitno ni jasno, da je vsak posameznik drugačen, tako po svoji notranjosti kot po izkušnjah, ki so ga doletele. Ne morete sodit ali se zgražat, če je nekdo tako obupan. Sama imam podoben problem kot avtor teme, zato ga recimo razumem. Mojemu stanju botruje predvsem situacija na trgu dela. Stara sem 30 let, imam končano univerzitetno izobrazbo in končujem doktorski študij. Imam partnerja, starše in površen opazovalec bi rekel, da mi nič ne manjka. Pa temu ni tako. Diplomirala sem s 24imi leti, potem seveda nisem dobila zaposlitve in čeprav sem se javljala na oglase kjer sem izpolnjevala VSE pogoje, nisem bila povabljena niti na EN sam samcat razgovor! Doktorat sem vpisala IZKLJUČNO ZATO, da lahko sedaj delam kot študent, se počutim približno koristna, nekaj malega zaslužim in ne padem v dokončno depresijo. Zavedam se, da bom po končanem doktoratu še težje dobila službo in nič čudnega ni, da v takšni situaciji razmišljam o samomoru. Zakaj bi že živela? Staršem v (finančno in vedno bolj tudi psihično) breme, državi v breme oz. jo boli k…sebi v napoto ker sem nekoristna…kako naj imam otroke, kako si bom plačala življenje, ko ne bom več študentka? aja, super, sej lahko grem delat vsaj kot kaka čistilka..Nak, nič ne bo, ker raje vzameje eno tujko pa še previsoka izobrazba mi bo metala črno luč..no in pol se človek vpraša: za koji k mi je tega treba? za koji k se sploh trudim, če ni od tega NOBENEGA rezultata? in na koncu: za koji k bi sploh živel, če nimam od tega nič pozitivnega???

p.s.
da nimate pojma pravim, ker vsi, ki tle komentirate ziher že sedite na svojem stolčku in že imate kakega potomca..nam mladim, polnim energije pa ni spasa, ko se bo situacija malo stabilizirala bomo stari tam cca 40+ in kaj naj takrat še ustvarimo za svoje potomstvo?oz. ali naj ga takrat ustvarim? mislim, a se zavedate koliko izobraženega kadra čepi doma, brez otrok, ker NOČEJO bit na grbi države, množijo pa se razni priseljenci, ki jih boli k.. kako bojo futrali otroke, ker jim na koncu itak vedno pripade socialna in pa neprofitno stanovanje..

Glej povedala ti bom nekej.. tako pac je! Nisi edini ki se pocuti tako, ok? Zato nehej jamrat in kot kaze poznas odgovore, kaj te moti! Kje je tle problem? Skusaj jih resit! Samota? Pejd v druzbo! Jeza? Poisci nekaj kar te sprosti (tek, plavanje, gore…) lej za vsako stvar je resitev, ampak najorej jo je treba resit v glavi…. Ce si pa ti pisal sem z razlogom da ti bo kdo dejansko povedal kako se ubij, pa res nevem kje imas glavo…

In glede na to da naj ne skusamo te prepricat v pomoc… ocitno jo rabis! Vec kot ocitno! Pa ni to zmer le psihiater, psiholog… Lahko je tudi kak sorodnik, dober prijatelj, ki ti zna svetovat! Lahko tudi popoln neznanec, mogoce kot sem jaz tebi, ki mu je mar tudi za zivljenja drugih in ne samo za svojo rit, tako kot tebi! Vazno da se ti resis tega kar te tezi, na druge pa ne pomislis!

nehaj se smilit sam sebi, poisci nekaj s cim se bos sprostil, nekaj kar te veseli.. IN ZACNI RAZMISLJAT BOLJ POZITIVNO! In nehaj s to neumnostjo!

LP, Lara