Soprogi sem predlagal,da bi si skupaj ogledala oddajo Polnočni klub.
Ali se to pametna ideja? Vse bolj se mi zdi, da sem ga polomil.

Napaka po moje nisi naredil.

Ko so se doma pričeli pogovori z dokazovanjem le-tega, sem bila jaz tista, ki je )(#?=$, za k psihiatru, z besedami “vidiš, kaj mi govoriš, to si ti, pa hočeš, da sem jaz neumen, ti si neumna in še marsikaj”. Z moje strani je sledil “umik” v besedah, z njegove strani pa po starem. Ob izbruhih sem samo zabrusila “da je s tem dejanjem samo dokazal, da se ne motim in da je bolnik”. Hkrati je pričel izvajati še več psihičnega in tudi fizičnega nasilja, po katerem je končno videl, da ne štima in se je odselil.
To je moja izkušnja.

Pripravi se na 🙂

Se že dogaja. Medtem je bila pri svoji “terapevtki” in je prišla domov čisto napumpana z nasveti, kaj vse moram narediti jaz, da bo ona blagovoljila pogledati oddajo.
Vse tako kaže, da v tej zvezi ne bo več kruha.
Mogoče je bolje tako.

Rjavi medved, ena od značilnosti ljudi z MOM, NOM ali takšnimi značajskimi potezami je, da z njimi ni nikoli, ampak res NIKOLI nič narobe, da se mora zgolj spremeniti okolica ( vsakič na drug način), pa bo vse v redu.

Če jim rečeš, da je z njimi nekaj hudo narobe ali pa jim to poskušaš pokazati na kakšen bolj subtilen način je približno tako ( v večini primerov) kot bi biku pokazal rdečo rutico. Najbolj pogosti odzvi:
– napad nate, kako si grozen, da jim takšne laži, norosti, bedarije serviraš, hočeš jim nekaj grdega in hudega
– jok, stok, jamr…kako mi lahko kaj takega sploh rečeš , narediš, ko se tako trudijo, te imajo tako radi, ko so toliko naredili zate, kako lahko sploh omenjaš tako grozne in neresnične stvari, oni niso nikoli bili takšni, kot trdiš, da so
– ti si tisti, s katerim je nekaj hudo narobe in takoj bodo prepoznali vse simptome, ki jih drugače odlično opisujejo v tebi. V projeciranju svojih problemov na druge so mojstri-
– ja, res je, imam MOM; NOM in zato moraš sedaj še bolj stopati po prstih in sedaj lahko še večje sranje delam, saj imam tako diagnozo, ki mi to dopušča

Morda je kakšna izjema, ki reagira kako drugače, kot razlčne variacije zgoraj opisanih odzivov, vendar je jaz še nisem srečala :-))

GittaAna

jaz sem se pri sebi odlocil, da ne “razsvetljujem” vec moje zene, ceprav velikokrat pomislim, lej, tole ji moram povedati, tole mi je zanimivo, to me nagovori, tole vidim povezavo tam in tam…

preprosto gre prevec energije v nic oz. se posledicno situacija se poslabsa…. kdo jaz sem da bi nekoga spreminjal, mu kazal pot…

mogoce kdaj s kaksnim stavkom ali mislijo se kaj naredim, ampak ne vidim prakticno nicesar na drugi strani…

me pa prav zanima, kaj bo pri tebi, ko si pogledata…. ena na forumu je za napisala, da je MOM po ogledu le tega PK takoj dojel, da on nima problema, ampak neMOM…

go figure 🙂

lp SVO

Tako nekako je tudi pri nas. Do skupnega ogleda očitno sploh ne bo prišlo. Pišuka, očitno se momsterji v podzavesti zavedajo svoje drugačnosti.
Sicer pa, kot sem že prej omenil, nisem več optimist in rešujem svojo kožo.

Tako se učimo drug od drugega. Ko sem si sama ogledala PK, je bilo bridko prav to spoznanje, da se o tem ne morem konstruktivno pogovoriti z možem. Le opazujem in postavlja ščite. Hvala, ker deliš z nami!