Pozdravljeni!
Za vsak slučaj, če mi datoteke ni uspelo pripeti, bom vsebino tudi tukaj skopirala – za vsak slučaj

LP
M

Obrambno vedenje – razvijamo celo življenje na podlagi učenja, izkušenj in so namenjene soočanju z vsakodnevnimi stiskami in tegobami, reševanju frustracij in podobno. So osnovno orodje naše osebnosti in nam pomagajo ostati funkcionalen in sebi sprejemljiv. Na nabor obramb, ki jih bolj ali manj fleksibilno uporabljamo, vpliva mnogo dejavnikov, ki jih uporabljamo vpliva znanje, poučenost, izkušnje in tudi čisto osnovni nespecifični dejavniki – spočitost, stres, bolečine, dobro telesno in duševno počutje.
Pri vsakem najdemo celo paleto obramb in dobro duševno zdravje pomeni, da prevladujejo zdrave in nevrotične obrambe. Za začimbo uporabljamo včasih tudi kakšno manj zrelo in narcistično obrambo.
Pri osebnostnih motnjah vidimo, da se večinoma uporablja manj zrele obrambe in da jih ljudje nekritično in nefleksibilno uporabljajo, čeprav si s tem škodijo, a tega sploh ne uvidijo.
Zakaj rabimo to znanje:
1. Ko se pogovarjamo drug o drugem, pravzaprav opisujemo najbolj pogosta stanja razpoloženja in obrambe, ki jih človek uporablja. Dobro je vedeti, kaj govorimo in slišati, kaj nam drugi govori in razbrati, kaj imamo okoli sebe.
2. Pri psihoterapiji se z delom na sebi razume tudi to, da človek pri sebi vidi svoje obrambe in oceni, kje so funkcionalne in kje ne in so prenese v svoje delovanje, ki je potem bolj funkcionalno in srečnejše.

ZRELE OBRAMBE

Altruizem : nadomestna, vendar konstruktivna in instinkte zadovoljujoča dela za drugega ali druge (na primer predano opravljanje nalog starševstva). To je treba razlikovati od altruističnega predajanja na instinktivni podlagi na škodo lastne osebnosti (na primer kupovanje ljubezni s pretiranim predajanjem).

Anticipacija: realistično predvidevanje morebitnih bodočih nevšečnosti. Vsebuje izrazito planiranje, ustrezno zaskrbljenost oziroma veselje in realistično ocenjevanje izidov – tako pozitivnih kot negativnih.

Asketizem – odrekanje nepotrebnim stvarem in iskanje veselja v majhnih radostih življenja.

Humor, šegavost: odkrito izražanje čustev brez osebnega neugodja ali osebne imobilizacije in brez neugodnega učinka na druge. Šegavost dovoljuje človeku, da prenaša stvari, ki jih je težko prenašati. V nasprotju z duhovitostjo ali dovtipom, ki vselej vsebuje distrakcijo (odkrenljivost) ali pa premeščanje od afektivne vsebina.

Sublimacija: premik od neželenih k socialno bolj želenim ciljem, instinkti se kontrolirajo. Cilj impulza je zadržan in pretvorjen v socialno sprejemljiv objekt oz. vrednoto. Sublimacija agresivnih impulzov v prijetnih igrah in športu in vsaj skromna zadovoljitev instinktov.
Primer: namesto da se skregamo na sestanku, gremo raje zelo hitro po stopnicah in spihamo jezo.

Supresija: zavestna odpoved, potlačitev je zavestna ali podzavestna in je odločitev za odložitev pozornosti do zavestnega konflikta ali impulza.
Primer: ta trenutek se ne bom ukvarjala s skrbmi, kaj bo jutri v službi, ker dajem otroke spat.

NEVROTIČNE OBRAMBE

Kontroliranje: prekomeren poskus obvladati ali regulirati dogodke in objekte v okolju z namenom minimaliziranja anksioznosti in razrešitve notranjih konfliktov.

Premeščanje (displacement): podzavestno premeščanje od enega objekta do drugega v interesu razrešitve konflikta. Čeprav je objekt spremenjen, instinktivna narava začetnega impulza in njegov namen ostaneta nespremenjena.
Primer:
A Če bi spet lahko študirala, me ne bi toliko obremenjevala nesoglasja z mojim fantom.

Disociacija: začasna, vendar drastična sprememba doživljanja, vedenja ali osebnostne identitete: fuge in druge konverzivne reakcije.
Primer:
A Ja res – pred 15 minutami je umrl moj oče, a sem profesionalec in svoje delo bom opravil.

Eksternalizacije: splošen pojem, nasproten internalizaciji, pomeni percepcijo zunanjega sveta in objektov v njem kot komponente lastne osebnosti, vključno s konflikti, impulzi, razpoloženji, navadami, življenjskim stilom in načinom razmišljanja. Širši pojem kot projekcija, ki je v povezavi s specifičnim introjektom.
Primer:
Če ne bom imel majčke te znamke, bom edini v razredu, ki bo oblečen kot klošar.

Inhibicija: podzavestna omejitev ali odrekanje posameznim potrebam, zaradi izogibanja anksioznosti.
Primer:
Moje otroštvo je bilo tako slabo in ljudje so me tako zelo razočarali, da se partnerstva ne grem.

Intelektualizacija: Kontrola afektov in impulzov na način, da o njih razmišljamo, namesto, da bi njih preizkusili v resničnem doživljanju. Gre za sistematično ekscesivno in neproduktivno premišljevanje, da bi se ubranili anksioznosti, ki jo povzročajo nesprejemljivi impulzi.

Izolacija: Intrapsihično cepljenje (splitting) ali separacije afekta od vsebine, pri čemer pride do izginjenja ideje same ali afekta ali za premeščanje afekta na različne ali pa nadomestne vsebine.
A Ja res – pred 15 minutami je umrl moj oče, a sem profesionalec in svoje delo bom opravil, reče fizioterapevt medicinski sestri in na obrazu ni niti kančka katerega koli čustva.

Racionalizacija: opravičevanje navad, prepričanj ali vedenja na sploh, ki bi bilo drugače nesprejemljivo z netočno uporabo sicer opravičujočih razlogov ali pa z izmišljanjem vsaj navidezno prepričljivih zvijač.

Reaktivna formacija: obvladanje nesprejemljivih impulzov na način, da jim dovolimo izražanje v nasprotni, antitetični obliki. Lahko se formiramo tudi v smislu negativa. Če je instinktivni konflikt vztrajen ali trajen, postane reaktivna formacija del karakternih potez na trajni osnovi, običajno kot obsesivni karakter.
Primer:
Smo prijazni, se smehljamo, človek pa nam gre na živce. Pri tem ne pozabiti, da pri nasmehu pokažemo zobe …

Izrinjanje (represija): izganjanje in prikrivanje iz zavesti določene ideje ali čustva. Lahko deluje tako, da izrinemo zavestno doživeto idejo ali čustvo (sekundarna represija) ali pa se izrinejo take »ideje« ali »čustva« predno so sploh dosegle zavestno raven (primarna represija). »Pozabljanje« izrinjenega je edinstveno in pogosto spremljano z visoko simboličnim vedenje, kar dokazuje, da izrinjeno nikakor ni pozabljeno. Osrednje mesto v psihoanalitični teoriji in je videti pri široki paleti vsebin obsesij in kompulzij.

Seksualizacija: Katerikoli objekt ali funkcijo obdati s seksualnim pomenom, čeprav jo ta prvobitno nima ali pa le v manjši meri – z namenom preprečiti anksioznost, povezano s prepovedanimi impulzi.

NARCISTIČNE OBRAMBE

Projekcije : nesprejemljive in boleče ideje, nagibe, čustva premestimo na drugega in ga obtožimo, da to misli in čuti on.
Primer: Jaz že nisem jezen, kar sebe poglej, kar oči ti padajo iz jamic, tako si razbesnjena. S teboj se sploh ne morem pogovarjati.

Projektivna identifikacija: neželene ideje in zamisli se deportirajo v drugega, s katerim se čuti eno. To drugi posameznik sprejme, predela, modificira in drugi to vzame nazaj. Ta obramba je normalna pri otrocih, ki še niso razvili zrelih obramb in rabijo odraslega, da jim stisko »prežveči«.
Primer:
A Joj kako me je strah, mama pomagaj, pod posteljo je zmaj… (deportiranje ideje – sem nemočen)
B Kako naju je strah, kako je hudo. (sprejemanje) Dajva spoditi zmaja, da bo mir v spalnici (predelava in modifikacija).
A Spodiva ga, takoj (sprejem nove zamisli)
B poglejva pod posteljo – glej ni ga, ustrašil se je in zbežal. Zmagala sva.

Primitivna idealizacija: vsemogoč in ves dober/ves slab je zunanji objekt
Primer za ves dober in vsemogočen:
A Ko bom našla sorodno dušo, bom končno srečna.
Primer za ves slab, a vsemogočen:
A Tašča uniči še tako dober zakon.

Splitting: zunanji objekti (ljudje, dogodki, predmeti) so razdeljeni med povsem dobre ali povsem slabe. Prehodi med obema kategorijama so hitri, nenadni, ob vsaki najmanjši frustraciji. Nezmožnost razumeti, da svet ni samo črno bel, ampak v različnih odtenkih svetlobe in senc in v vseh možnih mavričnih barvah.

Zanikanje: da se izognemo boleči realnosti. Najpogostejše je pri zlorabi in odvisnosti.
Primer: to se sploh ni zgodilo. Kaj takega se sploh nisva pogovarjala.

Distorzija: realnost se nekoliko spremeni tako, da zadovolji potrebe – megalomanske ideje, superiornost.

NEZRELE OBRAMBE

Acting out – izražanje nezavedne želje oziroma impulza skoti akcijo, da se posameznik izogne ozaveščanju. Da se zniža tenzija in sprosti vznemirjenost.
Primer: ob soočanju z nekim vedenjem druga oseba povsem zgubi nadzor nad vedenjem in začne kričati, zaripne, sprošča nekontrolirane glasove, izraža nekontroliran bes…

Somatizacija – osamljenost, nesprejemljiva agresivnost proti drugim in druge tegobe, se spremeni v pritožbe o bolečini, somatski bolezni, nepojasnjenim telesnim simptomom, fantaziji o hudi bolezni. Odgovornost se preloži, bolečina in nelagodje ostaneta.

Zlivanje – normalno v času razvoja, ko otrok ne loči med seboj in okoljem in svojo osebo in drugimi osebami. Zlivanje vidimo v nekaterih partnerskih odnosih (v žargonu rečemo, da je par lahko preveč poročen in to pomeni, da se zlivata in da ni uravnano med seboj razmerje JAZ, TI, MIDVA) in družinah, ki vse delujejo kot eno (na piknik vedno pride celo pleme in je huda užaljenost, če je povabljen samo del).

Pasivno agresivno vedenje: pasivnost v lastno škodo, moralizem, obrat proti sebi, druge o tem bolj prizadene kot sebe
Primer: cankarjanska mati žrtev

Regresija – preklop vedenja, mišljenja in čustvovanja na razvojno zgodnejše. Vidimo pogosto pri otroku, ki je že opustil pleničke, da ob stiski še pomoči.