Spoštovani,
Mož (star 35 let) že več leti trpi za depresijo in ima zdaj hujše, zdaj blažje napade tesnobe. Redno obiskuje psihoterapevta in občasno tudi psihiatra, ki mu predpisuje tablete (preizkuša različne, za enkrat nič kaj uspešno…)
Ker možu želim kar se da stati ob strani sem se tudi sama skušala poglobiti v to kaj je tesnoba, depresija itd… da ga bom lažje razumela. Ena od osnovnih stvari, ki jih razumem je to, da tesnobna občutja navadno povzročajo situacije, ki se zdijo bolnikom zelo realne in res grozne, v resnici pa sploh niso tako grozne, kot jih dojema bolnik.
Naj bom konkretna: trenutno mož trdi, da je za tesnobo najbolj kriv sosed, s katerim nista v najboljšem odnosu, saj je sosed res preveč vzkipljiv. Ampak se kasneje opraviči in na splošno ne gre za neke situacije, ki bi zdrave ljudi vrgle iz tire, vsaj ne za več kot par ur ali en dan. Moj mož pa pravi, da zaradi njega postane tesnoben vsak dan ko se vrača proti domu in da je to nevzdržno. (Do konflikta npr. o tem da otroci ne smejo metat žoge na naš vrt ali naj ne parkira na našem dvorišču brez da nas vpraša, med njima pride recimo 1x na 3 mesece.) Edino rešitev vidi v selitvi. In tu se začne težava: seveda ne verjamem, da bi selitev (to je šele stresno! Da bi prodajala hišo, kupovala novo, se selila…) sploh karkoli rešila. Saj bi se pojavile nove stresne situacije.
Ko ga vprašam, kaj poreče njegova psihotarapevtka, mi odgovori, da ga podpira in da se strinja, da je treba odstraniti vzrok, ki mu povzroča tesnobo.
Prosila bi vas za vaše mnenje o naslednjih situacijah:
– Je ta situacija s sosedom čisto tipična situacija, ko tesnobni človek potencira občutja in je prepričan, da vidi povsem realno sliko?
– Dvomom, da psihoterapevtka res tako pravi možu (naj odstrani vzrok). Mislim, da mu svetuje bolj v smislu, naj sam poišče rešitev, ampak moj mož si stvari rad razlaga po svoje. Ali je z vidika psihoterapije dopustno, da se “vmešam” in kontaktiram psihoterapevtko in ji povem kako njeno razlago dojema moj mož? In se pogovorim z njo o tem kaj se realno dogaja pri nas doma. Je to sporno?
– Kaj vi mislite o tem, da bi ga dejansko poslušala in bi se preselili? Kakšne so možnosti, da bi to pomagalo? (Mož trpi za depresijo že 5 let, tu pa živimo šele 2 leti!)
– Kaj vi svetujete? Kako naj dopovem možu, da je njegov pogled na svet trenutno zamegljen in da mora vzroke odpraviti pri sebi in ne v svoji okolici?!

Jaz mu res poizkušam nuditi kar se da spodbudno okolje, saj si ničesar ne želim bolj kot pa to, da se končno spravi k sebi, ampak kar se tiče selitve mislim, da moram postaviti mejo, ampak za to rabim argumente, ki mu jih sedaj ne morem nuditi. Če imate kakšen predlog, kakšna svetovanja itd. bom tudi hvaležna.
LP
Ika

Lepo pozdravljena,

iskreno se vam opravičujem za zapoznel odgovor, zaradi dopustov.
Težko sicer podajam mnenje, saj premalo poznam celotno situacijo. Strinjam se, da je potrebno najti vzrok za nastale posledice, vendar pravite, da mož trpi za depresivno in anksiozno motnjo 5 let, v hiši pa živite 2 leti. Torej je lahko okolje dodaten vzrok, ni pa povod. Lahko pa je povod skrit v nečem podobnem kar je doživel ali doživlja in ga sosed na to spominja. Kot da bi kar naprej občutil sol na rani.

Običajno na terapijo hodi par skupaj od začetka ali pa vsak k svojemu; Lahko pa tudi k istemu. Morda lahko povprašate ali lahko pridete vi k isti osebi na terapijo. To ne pomeni, da bo izdala svojo etiko, saj vam o možu in njegovih občutjih verjetno ne bo povedala ničesar. Lahko pa vam morda vseeno pomaga. Lahko pa izberete drugo pot in se o svoji situaciji pogovorite z drugim psihoterapevtom.

Hvala in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
041 535 555
[email protected]