pozdravljeni!
imam en problem in mislim, da me bo spremljal skozi celo življenje, če ga kaj hitro ne odpravim. Temu problemu jaz rečem, fobija na tašče ali pa zgolj strah pred taščam.
Sem 26let staro dekle, imam redno službo, avto, sem urejena, mirna, 1leto sem živela v svojem gospodinjstvu in 2leti s fantom, uglavnem pripravljena na življenje v dvoje. Imam pa en problem, da se moje sanje, moje želje in potrebe po skupnem življenju s partnerjem, vedno končajo zaradi “bodoče tašče”. Prva srednješolska ljubezen se je končala zaradi bodoče tašče, druga resna veza se ni končala ravno zaradi tašče, ampak zaradi njenega slabega vzgleda na sina, ker ni znala rokovat z alkoholom, je žal tudi sin zapadel v alkohol. Nisem obupala in tudi naslednja 5letna veza je razpadla, ko je fantu preminil oče in si je njegova mama omislila, da more sedaj, pa sina dobit domov, če že moža nima. In dobila ga je, ker sem jaz popustila in odšla. Sedaj živim doma. Spoznala sem nekoga, ki mi je všeč, me posluša, je pozoren, komunikativen….ko sva sama se imava super. Problem pa je nastal, ko se je po 4ih mesecih odločil, da me predstavi staršem. Sedaj,ko jih poznam in ker poznam njegove cilje, o gradnji hiše doma ob starših…do njega nisem več ista. Jaz se ne morem ljubiti z njim v njegovi mali sobici, ko so starši doma, sem zaprta, zadržana, nisem sproščena ob njem. Ker ne spim več pri njem, pridem samo še na kavico, ki pa jo pijeva vedno v družbi staršev. Tudi, če se samo pogovarjava, mama stoji za pultom in naju posluša. Ali pa lika v bližini ali kuha, pa saj ima pravico, ona je v svoji hiši samo, mene to izčrpava. Izčrpava me, ko govori kako je sama, ker se je hčerka odselila. Izčrpavajo me tudi njena, za moje pojme provokativna, vmesna vprašanja. “A spečeš veliko sladic? Veš, naš M. jih obožuje.” in spet čez pol ure. ” A likaš perilo? Veš, M. ima rad zlikano perilo.” ” A kuhaš? Veš, M. obožuje toplo hrano.” Ko sem povedala, da sva jedla čips, mi je povedala, da njen M. sploh ne je čipsa. In najhujša je bila par ur nazaj…. ” A plešeš? Veš, M. tako rad pleše….” Na to, odgovorim hladnokrvno da NE, niti nikoli ne bom. Jaz pa rada hodim v hribe, pa kaj. :/ Zakaj, naju ne more pustit na miru? Ali pa je mogoče to normalo in imam samo jaz, zaradi slabih izkušenj slabe živce. Ne vem, enostavno ne vem več. Če mi ne bi bil tako všeč in če ne bi pogrešala trenutkov z njim….Bi mu enostavno rekla, da ga zapuščam, ker itk njegova mama najbolje ve kaj je zanj dobro in ne grem tekmovat z njo. Aja, z njim ne vem, če bi bilo dobro, da o tem govorim, ker se bojim, da bo to sprejel, kot žalitev njegove mame ali, da hočem naredit prepir. Svoje starše spoštujem in rada bi tudi njegove.

Lahko jih spoštuješ, ni ti pa treba živet z njimi. Praviš, da ima on namen gradit hišo ob starših. Kaj bi pa ti rada? Ko se dva človeka odločita za partnersko zvezo, takšne odločitve običajno sprejemata skupaj.

Kaj pa fant pravi na to, da ves skupni čas preživljata v družbi oziroma vsaj prisotnosti njegove mame?

Spoštovani lollela!

Ko sem prebrala vaše pismo, sem začutila »jezo do tašč« in sem si vaše pismo predstavljala kot »alergija na tašče«, ko pa sem vam začela pisati odgovor in sem pismo še prebirala, sem začutila veliko »hromečega« strahu in nato mi je bil naslov bolj logičen. Ne glede na to ali doživljate jezo ali strah ali še kaj drugega pred »bodočimi taščami«, je pomembno vedeti čigav je problem tašč ali posesivnih žensk, ki skušajo obdržati »kontrolo« nad sinovi in jih imeti zase. Kdo to rabi?

Prav čutite, da je v takšnih odnosih nekaj »čudnega« in nerazrešenega, ne vem pa koliko se zavedate, da je tam moški, torej ODRASLI SIN tisti, ki mora RAZMEJITI odnos z mamo, se odločno postaviti zase (oz. za vaju) in mami jasno pokazati koliko vpliva na njegovo življenje ji še dovoli in kje gre mama predaleč. Snaha oz. vi v tem primeru nimate pravzaprav nič s taščo in je vse, kar čutite, da vas moti, stvar NJUNEGA nerazrešenega odnosa. Zato tudi ni potrebno, da vi čutite jezo oz. strah, ki v resnici spada drugam. Ne vem če strah oz. jezo začuti sin in koliko njega moti takšen pokroviteljski odnos ter če je sploh že pripravljen videti svoje odnose v realni luči, koliko pa se enostavno morda čuti navajenega in dolžnega poskrbeti za mamo in njene potrebe, koliko ji dovoli, da ona skrbi zanj, čeprav je že zdavnaj odrasel. Vprašanje torej je kaj je sin pripravljen narediti, da razmeji odnose z mamo in koliko si upa vztrajati pri svojih željah in potrebah, koliko pa bi ga mama lahko hitro »potegnila nazaj« na stare tirnice, morda s prizadetostjo, užaljenostjo, nemočjo, prošnjami, grožnjami… Ne vem, stvari so na prvi pogled videti drugačne, v resnici pa imajo precej globoke korenine in niso niti najmanj enostavne, pomembno pa je, da se je človek s tem sploh pripravljen soočiti.

Opisujete, da doživljate, da vam bodoče tašče vedno znova »uničijo« odnose z vašimi moškimi. Težavo vidite v taščah, ne v moških, ki se tem taščam ne uprejo. Tako je vaša skrb in jeza upravičena, vendar verjetno drugače kot ste si predstavljali. Tako bo nujno potreben iskren pogovor s sedanjim moškim, ki vam je všeč, v katerem mu lahko predstavite svoje želje, predstave, strahove, skrbi, razočaranja, odpore, slabe izkušnje… Ali lahko npr. spregovorite o tem, da si želite, da se čim več pogovarjata vidva sama, da je gospa mama sicer čisto v redu, da pa si želite malo več zasebnosti med vama dvema?… Pomembno je na kakšen način, v kakšnem tonu, s kakšnimi besedami boste uspeli spregovoriti, predvsem pa govoriti o sebi in svojih doživljanjih ob tem, nikakor pa ne delovati z očitki, valjenjem krivde ali napadi, ki jih druga oseba zelo hitro doživi… Pomembno bo razbrati kako sam moški vidi svoj odnos z mamo in kaj je ali pa morda sploh ni pripravljen storiti glede tega tudi v bodoče?!!

Za vas samo pa bi bilo dobro odkriti kako to, da so vam privlačni takšni moški ( s posesivnimi materami), kako je mogoče, da vedno znova (po)doživljate strah, jezo, pritiske, odpor, občutke izzivanja in »soljenja pameti«, željo po umiku, zavrnjenost, sram, gnus, nasilje… ob bodočih taščah in kam v vašem svetu vsa ta občutja spadajo? Tu se odpre nekaj čisto vašega in potreba po raziskovanju same sebe in vaših odnosov, ki se lahko samo zelo močno prebudijo v partnerskem odnosu oz. ob njegovih starših…

Rada bi vam še ovrednotila pomembnost tega, kar ste zelo skromno, komaj v eni vrstici, opisali o sebi – da imate redno službo, avto, da ste živeli v svojem gospodinjstvu… Verjamem, da je še veliko stvari na katere ste lahko ponosni.

Vse dobro vam želim.

leelee_ , naj najprej odgovorim vam. Fant, je imel že pred mano vizijo in načrte o gradnji doma, katere tudi počasi uresničuje. Sam je reku, da mi ni hotel povedat nekaj časa za njegov načrt, ker je vedel, da bom nanj gledala drugače. In res je.Povedala sem mu namreč že prej, da sva se s prejšnim fantom razšla ravno zaradi gradnje doma. Pokazala sem mu tudi svojo sanjsko hišo v okolici in lokacijo o kateri sanjam, vendar sama nimam dovolj financ, da si jo kupim. In tukaj sva tudi ostala. Ni komentiral moje sanjske hiše in ne pogovarjava se več o gradnji. Obema je lepo, ko so te teme zaprte. Kar se pa tiče tašče, mu pa ne upam, reči, da želim, da njegova mama ne sveti vedno zraven, ker se bojim, da bo to napačno razumel. Kot napad na starše ali da ga hočem odtrgat od družine. Spoštujem starše, njegove in svoje. Itak pa…že drugič grem čez to, mislim, da vem kakšen bo konec in mu bom takrat povedala kje vse je delal napake.

JernejaDimecBratina hvala za vaš odgovor. Prebrala sem ga že dvakrat in vrjetno ga bom še. Se bom pa res vprašala zakaj vedno iščem take moške. Problem je vrjetno v tem, ker mi vedno pade v oko urejen moški s službo in vrednotami v življenju. Taki pa po večini izhajajo iz urejenih družin in urejene družine imajo skrbne mame in te skrbne mame težko ali sploh ne dajo zlahka svojih sinov iz rok. Jaz spoštujem njega, ter njegovo družino. Zato sem tudi jaz razmišlajala da, če te stvari (odnos med njim in njegovo mamo) moti samo mene, je to moj problem in rešiti ga moram sama, vem. Vem tudi, da je edini način, da pač poiščem moškega brez mame ali takega, ki ima že zdavnaj rešene odnose z njo. Sam škoda, že drugi, ki mi je bil všeč in se bo vse končalo zaradi zunanjih dejavnikov, ne naju.

Verjamem, da te stvar jezi in se ti zdi primitivna. Kdo nebi popenil, da mama tako ‘vse ve’. In da fant pri teh letih sam ne zna narediti meje in začutiti, kje se lahko sprostiš, da vama bo lepo celo življenje. Piti kavo s starši pri teh letih bi bilo prijetno verjetno 1x na mesec. 🙂

Vidim, da je tudi pogovor o gradnji in tvoji sanjski hiši kar nekam poniknil in da je “Obema lepo, ko so te teme zaprte”. Pa so res zaprte?

Zakaj imaš ta občutek, da se ne moreš pogovoriti z fantom, ki bi bil morda vreden tvojega truda?

Te jezi, da on dopusti tako obnašanje s strani mame in da on ne odpre tem, ki so odprte in nerešene? Fant po tvojih opisih res izpade kot neka prestrašena mevžica. Koga nebi to jezilo. A je dec ali ni?

Preden pa se vprašaš te stvari, vprašaj sebe, zakaj si ne upaš odpreti vseh teh tem ti? Kako je bilo pri tebi doma in v tvojih preteklih zvezah? Zakaj se ne govori o seksu, mamah in skupni prihodnosti? Zakaj ne moreš povedati, kaj te moti in kaj se bojiš izgubiti, ko že sedaj vidiš le to, da se bosta razšla in da ‘škoda’.

Imej malo vere v to, da moški težje govorimo, smo pa boljši pri reševanju problemov. Morda pa bi bil čas, da ti zbereš pogum, da odpreš težje teme in vložiš nekaj svojih ženskih sposobnosti (nežnost, zgovornost), da lahko potem on zablesti v svoji moški spretnosti pri reševanju problemov. Če boš iskreno in nežno povedala kaj ti čutiš in kaj si želiš ter mu poveš, da se bosta sedaj o problemih začela pogovarjati, daš šele možnost vajinemu odnosu.

Morda se sliši nefer, ker moraš ti narediti prvi korak, ampak verjemi, da bo v odnosu, ki mu s tem daješ priložnost, prišli tudi časi, ko bo naredil prvi korak on ali pa bodo vsi njegovi naslednji koraki dovolj prepričljivi, da bo vsak tvoj prvi korak lažji.

Sicer pa- bi želela biti s fantom, kjer je s taščo vse OK, se pa fant lepo izogiba vsem pogovorom in težkim temam? Ni problem le tašča….

Pogumno naprej, življenje je prekratko, da bi kar takole obupali 🙂