živjo,
stara sem 16let in pred nekaj dnevi me je zapustil fant, skaterim sem bila skoraj 2leti. Zapustil me je dejansko brez razloga. Jaz ga še vedno ljubim in nevem kako naj grem naprej. Res sem naredila napako ko sem ga poslušala in se nehala družit z vsemi prijatelji (res da so po večini fantje). Obljubil mi je lepo prihodnost in vse. Jaz pa sem mu zaupala. Zdaj pa me je pustil.
Nevem res, pomislila sem na samomor, a vem, nekako čutim da bo bolje. Zato nisem… Ljubim ga,čeprav on mene ne. Njegov odnos do mene je bil grozen, razni očitki o varanju (NIKOLI ga nisem varala), ni mi pustil jit kamorkoli (na pijačo s prijatelji, še celo na šolsko ekskurzijo ne…), jaz pa sem se preveč navezala nanj.
A mi lahko kdo prosim svetuje kako naj grem naprej? Jaz sama ne vem več. :'(
Hvala že vnaprej.

To smo vsi dali skoz. Na začetku je hudo, s časom mine. Črne misli bodo pogosteje na meniju, vendar ne dovoli, da te prevzamejo. Bo minilo.

Če imaš psihiatrične težave se zglasi pri zdravniku ker samomor delajo ljudje, ki imajo diagnozo depresije in je ponavadi zadnja izbira. Sigurno pa samomorilen človek ne bo pisal, da se bo ubil…to nekdo z depro nikoli ne piše, ker skriva svoje stanje tj. svojo bolezen.

Stara si 16 let, 16 let. Samomor boš delala zaradi enega papka tam, ki ti ni dovolil iti na ekskurzijo ? Dej ceni se malo več, on je kar en kmet. Vem da zveni grobo, ampak a si res želiš nekoga, k se tako obnaša do tebe ? Ti komandira na tak način, ti daje te prepovedi ? Verjetno ne ? To bi bilo dovolj, da se nehaš ubadat z njim. Mlada si še, celo življenje je pred tabo.

Oprosti ker sm bla nekaj dni nazaj sploh slabe volje. Vprašala sem za to kako naj čimprej prebolim in priznam da sem pisala bedarije.. OK, ni mi pa zarad tega še treba pisat da nej se zglasim pri zdravniku.
In kot vidš nism nardila samomora.. Temu se reče nesramnost 🙂 Očitno po tvoje noben nebi smel met čustev in noben nebi nikol smeu bit slabe volje in nekoga uprašat za mnenje. Še posebi pa ne mi brezobrazni 16-letniki 😀
Hvala in lep pozdrav 🙂

Vsako tako objavo je treba jemat resno, ker take stvari niso hec. Noben ne dela invalidacije tvojih čustev, kadar je v vprašanju samomorilnost je treba obiskati zdravnika in to ni noben tabu in nesramnost. Nesramno je da se v Sloveniji masovno jemlje psihiatrijo kot neko bav bav stigmo in se v tem duhu vzgajajo nove generacije, mada Slovenija prednjači po psihičnih boleznih…in samomorih. In vsako psihično stanje je dejansko degenerativna sprememba in bolezen možganov, tako kot bolezen srca ali ožilja.

Ogromno mladih stori samomor še pred polnoletnostjo ravno zaradi intenzitete čustev, jaz se iz svojih srednjošolskih dni spomnim dveh.

Mladi tudi zbolijo in trpijo tam do 20 leta…samo ponavadi se izraža skozi samopoškodovanje in rezanje. Če imaš take misli raje poišči strokovno pomoč.

Ampak ponavadi ne bo nikoli samomorilen človek pisal da bo storil samomor, ker bo prikrival svoj obup okolici…ponavadi ga samo naredijo in zveš, ampak vseeno.

Daj si čas in izogibaj se ga. Kot je nekdo nad mano napisal smo šli vsi čez to in je grozno, ja, nekaj časa. Fant te očitno ni vreden, to je valjda iz jasnega napisano. Naredil ti je ogromno uslugo, ko te je pustil. V cvetu mladosti si, zabavaj se, spoznavaj nove, veseli se. Samo enkrat boš 16. Čustva so seveda lahko preveč intezivna in če te bo žalost preveč morila in je ne boš mogla obvladati je bolje da poiščeš pomoč, kot da propadaš. Srečno.

Hvala 🙂 res sem bila pod čustvenim pritiskom. Imela sem tisti grozen občutek samote, kaj zdaj in kam naj se obrnem.. Še zdaj sem malce slabe volje.. Ampk kaj čmo, tako je življenje. Polno vzponov in padcev. Živim dalje, se ne obremenjujem in se ga izogibam kolikor lahko.
Ne bom se mu pustila ker je kreten, ogromno je bilo stvari katere sem naredila zanj,mu pomagala, zanj pa sem bila vedno ena navadna nula, primerjal me je z drugimi, kako da so druge na nekem področju nevem koliko bolše od mene. Imel je grozno strast, motorje. Ko sem bila pred meseci operirana in sem bila nekaj tednov v bolnici se je šel raje vozit s prijatelji kot pa da bi prišel do mene (v 3tednih je prišel dvakrat), res da je bilo takrat slabo vreme nekaj dni.. In takrat sem opazila da mu je bolj za prijatelje in za motor. Neki se je hitel opravičevat pa sem rekla ”OK,vredu je..” in potem sva normalno živela naprej..
Potem pa izbruhi jeze,da naj ga že pustim na miru in ga ne kličem, da nima časa ipd. Kar na enkrat se je na veliko začel družit z ženskami (meni je prepovedal druženje z mojimi prijatelji), pa sem ga vprašala zakaj in je rekel da nej ga pustim na miru in delam kar mi paše… Pa sem si rekla,OK, in šla na skrivaj ven z prijatelji, nisem ga klicala cel teden. Potem pa se tipson spravi mene poklicat in mi rečt ”pozabla si name..” in sem mu vse skupaj objasnila.. Nekaj dni po tistem sva končala… Bila sem popolnoma na dnu.

Kaj pa mama, se nič ne pogovarjaš z njo o tem ? Ona kot starš bi ti morala dati neko čustveno oporo in ti pomagat da se spraviš malo skup. Zdaj so počitnice, najdi si kakšne nove aktivnosti, delaj na sebi, ah kaj bi dala da sem 16 spet 🙂

Tipson je pač klasični moški douche, kaj reči takih je na stotine…če sem iskrena in ne pesimistična boš na take naletela še milijonkrat, torej treba bo poljubiti veliko žab preden naleti nekdo vreden da ga obdržiš pri sebi 🙂 Leta moške ne spremenijo, če že so laži in obmane vse bolje in bolje.

Do takrat drži malo čustva na rezervi če veš kam ciljam. Ženske se hitro navežemo, zgradimo neke iluzije v glavi, smo čustvene, privržene, submissive za ceno ljubezni, serviramo s seksom da dobimo nazaj neka čustva…ravnaj obratno. Nisi dolžna biti sužnja od nikogar, moški ti nima nič kaj prepovedovati, v bistvu dokler te ne vzdržuje nima sploh pravice ti sugestirati karkoli. Vkolikor bi ti najmanj kupil Audi in bi furala diamante okol vratu, bi potem mogoče zaslužil da se povijaš njegovi volji. Pa še takrat ne vedno. Ti si oseba zase, nisi dolžna “ubogat” nekoga, še najmanj pa nekega tam papka in froca. Oni tega ne cenijo, vsak pravi da ceni, ampak lej to je iluzija in laž. Imej se rada in ceni se, ker noben drug razen staršev te ne bo.

Tamal je abusive pa contolling. Izbruhe jeze ima, prepoveduje ti stvari in nadzira te. Jaz bi na tvojem mestu priredila mini celebration party in mu poslala še kakšno darilo v zahvalo da te je razrešil, resno. Uglavnem šu**k je po domače. Ko te kriza prime se tega spomni, glavo pokonci, svet je poln moških 🙂

z mami sem se pogovarjala o tem, a ker je trenutno ni doma nisva kaj dosti govorili o tem..
a sej sem že rekla, sem ga prebolela, sicer sem bila na začetku vsa fertik in nism mela pojma kako bo šlo naprej.. to je to ko se prehitro navežemo. Upala sem da bo spremenil svoje vedenje, pa ga ni, le meni je vtrajno težil da bo konec med nama če bom slučajno kdaj šla s katerim moškim prijateljem na kavo, pa sem dojela da je to odraz tega kakšen posesiven kreten je.. men je govoril da ga jaz varam (priznam da ga nisem nikol in mi tut ni padlo na pamet). Jaz pa ko ena ovčka ga upoštevala..
Dejansko poslala mu bom zahvalo 😀 šele pred nekaj dnevi sem dojela kako srečna sem brez njega. Delam kar hočem, živim tako kot sem prej ko še nisem bila z njim..končno sem lahko to kar sem… brez neke živčnosti in slabe volje.

V resnici zelo pozitivna izkušnja, saj se boš naslednjič podobnemu vedenju (kakega drugega, če bo) veliko lažje uprla, saj zdaj veš, da nobenemu ne boš dovolila, da te tako priklene (nadzoruje). Kdor te bo želel, ti bo moral zaupati. Pomembno je potem biti sposoben tega zaupanja ne izkoriščati.

Življenje ni takšno, kakršno prikazuje romantična holivudska filmografija. Da bo fant od 16 leta in do konca življenja s tabo, to je zelo malo takšnih primerov. Z ene strani dobro, ker se tudi v odnosih spreminjamo v stikih z različnimi partnerji skozi obdobja, tako da z izkušnjami nabiramo nova dognanja o sebi in drugih ter morda tako čustveno zorimo, če obrnemo težak, a vendarle nov list, nova stopnička, dokler ne boš “zagrabla pravega”. Torej glej iz pozitivne perspektive, da si rabila to izkušnjo, kot priložnost, da bolje ravnaš s čustvi, kot je pretirana navezanost, nesamostojnost, preveliko popuščanje fantu in podrejanje zaradi strahu pred zapuščanjem, ker boš v novo zvezo vstopila za odtenek modrejša in samozavestnejša.

Živi dalje pa si zapomni, da nič ni večno in da si mlada, in da je edino prav v takih letih z cveta na cvet. Ko pri takih letih z enim človekom tolko preživiš vržeš stran del svojega življenja, oz gre življenje mimo tebe.

Zdravo!

nekako zastopem tvojo frustracijo, saj sem tudi jaz podoživel nekaj podobnga. Bil sem mlad in naiven, predal sem se čustvam in zaljubu v punco. Čez čas me je pustila, js pa nizm mogu prebolet. No sj verjetno nisem edin, se je že siguren večini to zgodilo. Point je to, da sm dojel čz mnogo let da mi je žal za vsako sekundo ko sm se sekiru..
Iz izkušenj ti pravem, ni vreden da kdo tako nate psihično/čustveno vpliva da si na tleh. Zaslužeš si nekoga ob seb zarad katerga boš nasmejana vedno, to je point. Ostalo morš ignorirat. Nekje sem zasledil tale nasvet in mislim, da je še kako resničen : “življenje je kot vožnja s kolesom, če hočeš ohraniti ravnotežje se moraš premikati naprej”.

Pozdravljena Mettalica 97,

Meni pri tvoji zgodbi ostaja predvsem to, da te je fant popolnoma izoliral in nikamor pustil. Ko si ga v vsem ubogala, pa mu očitno nisi bila več zanimiva! Je že tako, da so nam drugi zanimivi predvsem zaradi tega, ker smo vsak “otok” zase in dobro je ostati zvest sebi! To je odveč ponoviti, saj si tudi sama prišla do tega spoznanja. Prepričana sem, da ti bo kakšen pravi prijatelj “odpustil,” tvojo odsotnost in boš lahko navezala nazaj kontakt z njim. Pogovori se s kakšnim in poišči si ponovno družbo, pa boš lažje prebrodila to težko obdobje. Izkoristi čas počitnic in kam pojdi!

V kolikor pa se kljub temu, ne boš mogla “pobrati,” pa me lahko kontaktiraš in če boš želela speljeva kakšen pogovor “v živo…”

Dobro bodi!

Pozdrav,

Živjo 🙂 hvala vsem za vaša mnenja. Res da sem potrebovala čas da sem se ”pobrala” in šla naprej..A zdaj se počutim odlično. Zdaj se je začelo s tem da se hoče vrniti nazaj k meni, govori da me ima rad, da naj ga sprejmem ipd. Nevem kaj naj storim, je ljubeč in vse, ampak ta preveč zaščitniški odnos je že mal creepy. Nemorem bit s takim človekom.
Vrnila sem se k starim prijateljem in si iščem nove. Sploh si nisem predtsavljala kako srečna sem lahko brez njega. Grem kamor hočem, delam karkoli hočem, nimam nobenga fašista ki bi mi stalno očital stvari ki jih naredim narobe. I’m free.
Lep pozdrav vsem 😀

Metallilca97, tako se dela! Naj te ne premami z lepimi besedami, premlada si, da bi se vrnila k njemu. Za prihodnje zvese si pa zapomni rek, ki je sicer že zelo obrabljen ampak je resničen: Čas celi vse rane, pa ni važno kakšna je situacija. Srečno! 🙂