Zdravo!
Velikokrat berem ta forum, pa bi sedaj tudi sama rabila nasvet oziroma mnenje. In sicer, s fantom sva v zvezi 6 let, imava 13 mesecev starega sinka, najini odnosi pa se rušijo zaradi večih stvari. Preden se odločim za zadnji korak in vse končam bi rada mnenje nekoga nepristrankega a sem jaz tu čudna ali je negdo drug?
Ko sva se fantom skupaj preselila sva se z njegovo mamo začeli bolj slabo razumeti pa niti ni bilo nekih konfliktov, samo mene je pač motilo njeno obnašanje. nikoli nisva bili najboljši prijateljici ampak ni pa tudi prišlo do nekih trenj. Po tem ko sva povedala da se bova skupaj preselila je jokala in je bila vidno zelo žalostna kar 2 meseca, pa živiva par blokov stran, umes je bilo tudi zakaj zdaj jeseni zakaj ne spomladi? skratka meni je to bilo čudno zelo. potem se je pa začelo nenapovedani obiski tudi ko njega ni bilo doma, od tega da če me ni bilo me je takoj klicala in spraševala kje sem da mi je ona zvonila. meni se zdi zelo visiljiva, ona pa pravi da hoče samo pomagat, od tega da želi skos pospravljat pri meni doma, ko sva kupovala pohištvo je skos mela za pripomnit to pa tja postavta, pa ni biu nasvet. Naj povem da ima moj fant tudi brata, in se mi zdi da so čist preveč navezani med sabo, oziroma na starše, sej razumem dobri medsebojni odnosi, ampak a je normalno da moraš pri 30 letih ko greš na dopust se vsak dan vsaj 1x javit po telefonu staršem? pa ne smeš nikoli svojga mnenja izrazit ki je drugačno kot njihovo ker drugače so takoj komentarji da kako ju ni sram, da bo mogla bit hvaležna ker sta ju rodila in podobne fore…
kakorkoli ni tok moja stvar kako majo oni med sabo, problem je ratu po mojem porodu, vsak dan obiski tašče, lizanja prstov dojenčka, medtem ko sem dojila ga je lupčkala, skratka mene je razganjalo malo od hormonov največ pa od njenga ne oziranja se na ostale, ko ga jo kdo drug vzeu, njen mož ali drugi sin je kar zraven stala ko kup nesreče in se ni odlepla. problem je ratal enega popoldneva ko sem jaz šla ven z malim s prijateljico, ona je želela pridet na obisk, in sem lepo povedala da sem zmenjena in da grem ven… no in ona je sedela 4 ure pred blokom (to je sama povedala) in me čakala da pridem domov, ker sem bila pozna sem ko sem prišla domov samo malega zrihtala sva jedla in ležala umes me je klicala in ker se nisem javila je klicala mojega in mu rekla da sem ji prepovedala videt vnuka (pa ga je vidla prejšni dan) in se je naslikala pri nama ob 22 zvečer, me napadla da sem hinavka, prasica nehvaležna in da kok je moj z mano naj… v življenju in itd… pol je pa še hotela da gre moj 1 mesec star otrok k njej spat!?! no takrat sem jaz zaključila in to sem ji tudi povedala, da nekih odnosov globokih ne bomo več imeli, nisem neramna do nje samo pač ne komuniciram veliko z njo samo bolj osnovne stvari… ampak ne odneha, še kar me kliče še kar zvoni ko mojga ni doma čeprov sem rekla da se nebom javljala niti odpirala če se ne najavi in se tega tudi držim, ona pa še kar. pa je od tega že eno leto skoraj. ne upošteva naju čisto nič kar se tiče vzgoje otroka, če ji moj kaj reče je vedno odgovor kaj ti veš ti nimaš pojma, skos ga futra s sladkarijami, in to na skrivaj ker pač točno ve da drugače tega ne pustiva… če pa jaz malo zaropotam ker drugače pač si ne pusti dopovedat je pa užaljenja in začne jokat da kok sm nesramna. moj se ne krega z njo, oziroma se ne postavi zame in za otroka in ni na najini strani skoraj nikoli, in mislim da sploh ne upa pač staršem postavit meje ker mama vedno nardi celi halo iz tega. pa še sto drugih stvari je ki bi bile čisto predolge za pisat. Skratka sem probavala na lep in na grd način da se kaj spremeni pa ni šlo, energije pa več nimam in je dejansko najin odnos uničen ker jaz tako ne želim živeti. Odnosi so se ohladili, zraven vsega pa poslušam še kako sem posesivna mamica in podobno, ker mi ni všeč da se lupčka otroka na usta in dobesedno liže njegove prste… zrastlo na zeljniku njegovih staršev. Aja pa naj omenim še zadnjo zelo čudno situaciji, imeli smo krst melega, duhovnik postavi botra na sredino in starša zraven na vsako stran enega torej naju, jaz sem imela malega pri sebi, stali smo pred “oltarjem” duhovnik reče gostom da naj se postavijo pač okoli nekam ona se je kar k meni postavila zraven in je kar tam stala kot en vesoljec, umes mi je še rekla če prime ona malega in seveda mi je odnesl pokrov sem ji samo rekla potiho a se lahko postaviš tja kjer stojijo vsi. spet vse narobe…

Samo na kratko, sej vem da sem že toliko na njo občutljiva da me moti čisto vse, ampak vseeno a se vam zdi tako obnašanje normalno? Ali sem res jaz problem v tem primeru?

Hvala in lep pozdrav

Ne, ni normalno!!! Rešitev: preselite se daleč stran, čimprej!!!

Praviloma zagovarjam določeno stopnjo spoštovanja do starejših in predvsem do staršev. To ima svoj smisel in namen.

Seveda pa to ne pomeni, da moramo kimati vsaki kaprici naših staršev ali staršev našega partnerja. V primeru, da je opis situacij resničen in dovolj objektiven potem moram seveda napisati, da vedenje vaše tašče ne spada v okvir, ki bi ga lahko tolerirali. Po vsej verjetnosti govorimo o osebi, ki ima vsaj deloma izraženo mejno osebnostno motnjo (ali kakšne druge osebnostne motnje).

To kar počne vaša tašča spada v okvir “uporabljenega otroka za zadovoljitev svojih potreb (ang. used child)”, pri tem očitno uporablja zelo prekanjene oblike čustvenega manipuliranja. Tisto, kar se sprašujem je, kako je takšno “uporabo” v otroštvu prenesel vaš partner (njen sin) in kako je ta vplivala na njega. Verjetno tako, da se ji resnično ni sposoben upreti in reči NE. Vsaj en del njega je precej zdrav, glede na to, da ste uspela iti na svoje – razen, če ste vi tista, ki vedno diktira tempo in odločitve vajinega odnosa. V tem primeru imate, vsaj v tem kontekstu, “podobno energijo” kot vaša tašča.

Razumem vaše frustracije. Ker menim, da tega primerna ne bosta uspela vi in vaš partner rešiti samostojno, ne bom razlagal drugih podrobnosti. Priporočam vama, da si hitro poiščeta kvalitetno strokovno pomoč in začneta intenzivno delati na medsebojnem odnosu. Če bo ta dovolj kvaliteten, ljubeč in spoštujoč, se bosta lažje na primeren način obranila pred posesivno taščo in njenim čustvenim izsiljevanjem.

Ne misliti, da boste z ločitvijo ločili tudi o tašče. Če je tako kot pravite, bo dosegla, da bo vaš partner preko sodišča dosegel stike z otrokom. No morda boste imeli srečo in naleteli na sodnika, ki ima posluh za te stvari in izvedenca, ki obvlada psihoanalizo in družinske relacije.

No jaz RES UPAM da nisem njej podobna, ker to je grozljivo zame. Kako je on to prenesel nevem, se pa vidi da se ne upa preveč kontrirat doma, ker ga takoj zatrejo. Tudi grozno neokusno mi je objemanje in nenehno čohanje po hrbtu mojega fanta, pa tut z njegovim bratom isto dela, v vsakem stavku ko se z njima pogovarja sta vedno dve besedi, in to je mamin sin… meni je tako obnašanje do otroka (stara sta 30 in 26) res skrajnostno… Sva na svojem ker noben od naju nebi rad živeu s starši razen če bi bilo res “smrtno” nujno. Midva se načeloma vse lepo zmeniva tudi strinja se z mano da gre doskrat čez meje ona ampak v praksi pa zataji. na žalost.
Spoštovanje do starejših, vsekakor, ampak sem mneja da imamo tudi mladi pravico do svoje izbire kako bomo živeli, in da je treba tudi to spoštovati. sicer se jaz z njo ne kregam še manj pa žalim ne glede na vse je njegova mama in vidim da mu ni lahko, pa tudi zaradi ljubega miru (kolikor ga je) ne želim preveč konfliktov, verjetno se bomo še kar dolgo gledali… včasih ko mi pride res čez mejo vse, povem bolj grobo, to pa je to.
Nikakor pa nimam namena prepovedat nobenmu stikov, sama sem odraščala brez očeta in tega niti slučajno ne želim za svojega otroka, me pa skrbi kako bo to vplivalo na njegovo vzgojo, glede na to da se vzorci prenašajo??
Zame je to postalo neznoso, res in se bojim da bom eksplodirala, to pa pol nebo fajn, za nobenega. kako postopat pri takem človeku? nevem vsakič ko pride ima sabo hrano za malega in bi ga rada futrala, zraven pa govori ti boš bajsi kot babi??? mislim halo a res nekdo privošči vnuku oziroma bližnjemu debelost? pa smo ji stokrat rekli naj ne nosi hrano pa se ne ozira sploh niti malo. Kaj narediti v takem primeru? pa to je načeloma pri vseh stvareh tako da si nič ne pusti dopovedat? vztraja dokler ne doseže svojega, če pa ni po njeno pa pol mulo kuha…
in pa kako fantu odpret oči na lep način seveda ker do kake strokovne pomoči ne bomo prišli verjetno…
hvala in lp

To glede podobnosti seveda ni treba da drži – še posebej ne drži, če se glede pomembnih zadev s partnerjem odločata skupaj. Če pa vi vašega partnerja vedno znova tako ali drugače prepričate v svoj prav, potem pa je osnova za podobnost izpolnjena. Boste videli kako bo, ko bo otrok nekoliko starejši, in bo začel vašega partnerja izpodrivati (če vi igrate dominantno vlogo v družini se bo to skoraj zagovo zgodilo).

Ampak, če se vrneva k tašči.Prvi kateri mora razviti večjo odpornost na mnenje svoje mame je vaš partner. On se mora naučiti reči NE, brez da mu mama lahko vzbudi občutke krivde. To je vse prej kot lahko, ker so nekatere mame svoje otroke več desetletij trenirale in marinirale v teh občutkih. Otrok se praktično v tem primeru ne more osvoboditi in osamosvojiti samostojno. Tukaj res rabite pomoč strokovnjaka, ki bo vašemu partnerju pomagal aktivirati več moške moči.

Pri NE je potrebno vztrajati in ga ponavljati v nedogled. Tudi nagnati mamo iz stanovanja lahko spada v ukrep, ki spada v ta NE. Enako lahko naredite tudi vi, seveda s tem tvegate konflikt s svojim partnerjem v smislu, da ste bili pregrobi ipd. Vaša tašča se mora zlepa ali zgrda naučiti, da ne more na noben način prevzemati odgovornost za vašo družino – razen če jo za to prosite.

Starejše je potrebno spoštovati, to je absolutno, toda starejši ne smejo zlorabljati tega spoštovanja. Jaz svojim mami in tašči pustim, da delata z otroki kar pač delata. Obe sta zelo ljubeči in naredita veliko dobrega za njih. Toda, ko sva v njihovi bližini midva s partnerko, sva midva odgovorna za njih. Pika. Amen. Karkoli želite.

Imam več letne praktične izkušnje z ljudmi in verjemite mi, da je v praksi opisano narediti (ob upoštevanju okoliščin) na pravi način zelo zelo težko. Lahko seveda vi svojemu partnerju zagrozite (direktno ali posredno) v smislu: “JAZ ali ONA”. Toda s tem boste v prenesenem smislu zabrenkali na identične strune, kot to počne vaša tašča.