Spoznala sem žensko, ki je bila popolnoma na tleh, obupana, razočarana, brez pomoči družine. Živi skupaj z mladoletno hčerko, ki je po njenih besedah center sveta. Edini denar, ki ga imata je od sociale. Ženska si je preko neke organizacije dobila botra, ki skrbi za otroka. Sama ima velike težave s hrbtenico, zato si ne more poiskati dela.
Na podlagi vsega tega, sem seveda sklenila, da bom pomagala. Ko sem jo malo bolje spoznala, sem imela nek čuden občutek, kot da “nekaj ne štima”. A nisem se imela česa opreti. Nekega dne me kliče, da bo imela hčerka rojstni dan. Da želi pogostiti sošolce, tako kot drugi otroci. Meni se je to zdelo povsem jasno in razumljivo. Bilo mi je težko, ker je mama jamrala, da nima dovolj denarja. Pripravljena sem bila, da ji kupim sladkarije in podobno, a na enkrat izjavi, da si hči želi peljati sošolce v McDonald’s in da bi bilo to nujno, da bi jo sprejeli in da se ne bi čutila razlika…..Seveda v to nisem pristala. Nato se spomni, da si hči želi hrčka, da ga hodi že en mesec gledati v trgovino. Kadarkoli me je poklicala, je govorila o hrčku za hčerko. In jasno, kupila sem hrčka in kletko. A kaj vraga, ko je vsakič znova prihajala z novimi idejami —- končno zaštekam, kako sem jaz blesava in ona pametna. Ženski se enostavno ne da delati, izmišljuje se bolezni za sebe in hčerko, da obe izpadeta “bogi” in s tem črpata energijo in finance iz ljudi. Prefinjeno vpliva na čustva naivneža, ki se celo čuti krivega, če ne naredi to, kar mu ona sugerira.
​Seveda jaz nisem bila edini vir pomoči….mrežo je dobro razpredla. A tisti hip, ko sem spoznala, da sem padla na led in ji nisem več dvigovala telefona, sem bila pozabljena – izbrisana iz njene liste. Kot da nisem nikoli obstajala…..hvala bogu, imam mir, a ostal mi je grenak okus izkušnje.
Skrbi pa me za to deklico, ki jo mama “uči” trikov s pomočjo izmišljenih bolezni in težav​.

Ojoj, ‘Sla na led’, tole je pa kot bi opisovala osebo, ki je meni vzela pol leta življenja. Zdi se, kot da gre za isto žensko. Vse kar si napisala je enako. No, nemara pa je zgolj naključje.
Jaz sem za ‘čustveno vampirko’ delala 6 mesecev. Delo od doma. Predstavila mi je idejo, govorila o fantastični ekipi, idealnih pogojih, tako da sem (sicer z neko slabo slutnjo nekje globoko v sebi) privolila in pričela z delom. Vložila ogromno svojega časa, energije in znanja, delala po 8 ali več ur na dan. Kmalu sem ugotovila, da nima znanja in izkušenj in da zastavljenih ciljev ne bo dosegla. Ne bom vsega opisovala, bilo je boleče in predolgo, pogosto sem imela občutek, da sem se znašla v območju somraka. Zaključek je bil ta, da je za menoj mesece neplačanega dela. Zakaj sem bila tako neumna in vstrajala? Ker me je s čustvenim izsiljevanjem vedno znova privezala nase. Da samo še malo in nama bo uspelo, da se trudi, a da ima trenutno hude težave s križem, potem s sodiščem zaradi bivšega in hčerke, pa prometna nesreča, pa hude finančne težave, skratka vsak teden druga zgodba, druge absurdne situacije. Konec sem naredila prepozno, vse skupaj je namreč močno vplivalo na moj zakon, na mojo družino, na moje zdravje. Imela sem tudi hude panične napade. Nikoli ne bom pozabila …

Lp