Pozdravljeni,
ima en problem, stara sem 18 let, trenutno še opravljam poklicno maturo, potem pa imam namen študirat. Pa da kar začnem z problemom, problem je pri mama, saj živim samo z njo ter z bratom in sestro – mlajša sta 10 let. Z očetom nimam kontakta že od rojstva.
Z mamo se ne razumem najbolje, ker skoraj zmeraj ko se pogovarjamo pride do krega, saj smo si čisto nasprotje. začelo se je že, ko sem dobila fanta, bla sva pri nas doma, vse je bilo prav, mel smo se fajn in naenkrat je rekla da mi pere možgane in ni nikol več pršou k nam – kadim travo, soo what, ona je tut, še skupej smo, kr naenkrat pa je mela dost kajenja in mi je začela sikat glede tega, ampak ona je zafukala, sej mi je dovolila, zdej jo je pa neki spral in ma dost tega. Glede šole ni težav imam zelo dobr uspeh, ne glede na to da sm kadim travo, ne hodm okol, ne pijančujem, mame ne zmerjam – nikol je nism, sam najina komunikacija je slaba. sej se pogovarjamo pa to sam ne da bi ji karkol zaupala. nazaj na prejšno temo, uglavnem fant ni več pršou kmen in sm zato bla jst med vikendi zmer pr njemu in čez počitnce, zdej dva tedna nazaj je pa mama klicala njegove da kadiva travo in cela scena in nesmem k njemu, tak da zdej se bova sam videvala tko na zmenkih, celo sranje je povzročla.
Je pa še en problem, je mati samohranilka 3 otrok, ne dela, ker ni nardila šole, zdej dokončuje, ima socialno, otroški – no za mene ne več, jst pa državno štipendijo, hvala bogu, ker šparam keš za faks, morm si komp kupt, kr ga nimam. in glavni problem je ta, da zdej so njej znižal za nevem osemdeset evrou jst mam pa trideset več, in mi je par dni nazaj rekla, da če ji nebom dala vsak mesec pedeset evrov, da me bo fuknla iz stanovanja, da ma pravico itd. in ja odločila sm se da ji bom dala, seveda za maj pa junij, kr bi rada nardila maturo in nebi rada bla obremenjena s tem stresom, da nebom mela kje bit. in kaj se vam zdi na to da ji moram devat keš? jst nimam denarja še da njej devam, šparam, sama si plačujem telefon + naročnino, prvoščm si skor nč, ker nemorm. pa tut oktobra ko grem na fak, se bom mogla sama preživlat, s štipendijo ki jo bom mela, za študenta, hrano, šolo, prevoze, upam da mi bo zneslo, ker od mame pomoje, nebom nč dobila. delam ne, kr nemor se učit in delat če želim met dobr uspeh, da bom sprejeta, ob vikndih sm pa lahko sam s fantom, če bi delala še to nebi bla in pol bi blo utak ful teško, kr se mava zlo rada, skup sva že tri leta tut nikol se nisva skregala.delala sm čez počitnce pr fantu doma, kr majo firmo, zdej pa nebom in si bom čez poletne že najdla delo. sam kaj naj zdej k bom čez počitnce doma, ne pr fantu, ji naj devam do oktobra dnar, jst pa si nebom mogla zato dost našparat za komp in faks? pogovarjala sm se z žlahtnico in njej se zdi do nespremenljivo, kaj moja mama pravi, tut da kadim sm ji rekla, pa je rekla naj poskusim nehat – čeprov tle se mi zdi da to ni tak problem. Pa še to doma skos delam, pospravlam flet, likam- na hard, posoda, merkam tamaledva, use kar bi si vsaka mama želela, razn tega da kadim, sej bom probala nehat, sam če je tok fajn filing ;D druge droge pa hell no, sam to in nič druzga. učas mamo tut ignoreram, pa ko se pizdi name, pa kriči, je sploh v oči nemorm gledat, ker me prizadane z usako besedo, jst pa njo nikol nism. pa še zlo občutliva sm. Njo pa to pol itak mot, ko se z njo nemenm in zatu je pol tut do vsega tega pršl, sam kaka pa je do mene, da me hoče vn fuknt, če ji keša ne dam, wtf, pa še šolam se, pa ful ji gre v nos, da ne delam, drugi pa vsi, zmer neki o drugih govori, pa še sama ne dela, kaj bi rada, naj gre delat, ene ženske, bi dva šihta na dan mele, pa če so čistilke, al pa če za šankom delajo, tok da preživijo družino, ona pa tut velik okol hod, čez dan, jst nevem kakšne opravke ma, glede na to da ne dela, pa še doma delam več kt ona, zmer nared ona, tretje.. neda se mi več tega poslušat in hočm sam it stran od doma in bo vidla, ko bo stara pa nebo mela keša, jst bom pa mela šit in me bo prosla za dnar, ne nebom dala, kr mi to delaa.. pa že ko sm bla mejhna sta do enga 10 leta skrbela zame babi pa dedi, kr je bla ona v komuni, pač to je mim, sej zdej nima več teh problemov, sam vseen pol se pa name spravla, vem da hoče da neham kadit, sej bom nekak, pa da mi hoče dobr, ja okej, sam naj bo do mene taka, kt normalna mama.. in pač želim uspet v lajfu, kr ona ni in hočm to razliko, zato se pa učim in se trudim,da uspem, doštuderam, pol pa takoj v tujino 🙂 no kaj mislte? želim čimveč odgovorov, kr mi je res bed.
Lp 🙂

Toplo pozdravljeni,

hvala za vašo iskrenost in odprtost ter izraženo stisko, ki ste jo podelili z nami. Ob tej zgodbi se vsak nehote spomni tudi svojih 18 let, kaj je tam doživljal in kako težki so bili prehodi iz najstništva v odraslost. Še včeraj si imel družino, v katero si po tihem verjel, da ji pripadaš in da te podpira, naenkrat ugotoviš, da si samo še želiš oditi, ker te nihče ne mara in si odveč. Boleča občutja se prebujajo, medtem, ko pišete to pismo. Občutek krivde, nezaželenosti, obupa, nerazumevanje, jeza, želja po begu od vse te bede. Resnično se je lažje zakaditi, kot čutiti vse to in nositi na telesu vso to bedo odvečnosti.

Z mamo, kot pišete se nenehno kregata in to je odnos, ki ga poznata, nenehno vzpovstavljata. Vas pa to mori, saj čutite, da to ni iskreni odnos. Čutite, da mama ni mama, da je ženska v stiski, ki še sama ne ve, kaj bi s to stisko. Do neke mere jo celo razumete, čutite, veste, da ji ni bilo lahko, ste lahko sočutni do nje, pa vendar, kdaj boste pa vi na vrsti za sočutje in razumevanje? Razumete celo to, da ste bili do desetega leta pri dedku in babici, ker ona ni zmogla. In to je tisto, kar ti počasi začne presedati, čakanje, ko počasi spoznaš, da na tebe ne bo verjetno nikoli vrsta. Ves čas moraš razumeti in čutiti drugega, ti pa v tem čakanju ostajaš sam in neizpolnjen. Koliko globoko v sebi si želite, da bi se mam umirila in vam povedala, da vas ima rada, da ji veliko pomenite, da bi vas začutila v stiski, ki jo čutite? Prav noro je živeti s temi občutji, vem in lahko vas v tem čutim. Kajti neglede na to, kaj vse naredite in kakšne stvari počnete, da bi čutili, da je mami resnično še mar do vas, se občutek, da ji ni mar kar vrača in je neznansko močan. Preplavlja ves vaš svet in celotno telo. Izhod vidite v eni sami lučki v prihodnosti, ko boste lahko odšli od doma. Morda bo lažje, hrepenenja po mami pa se ne bodo umirila. Poskušajte najti z njo torej drugačen način komuniciranja. Iskreno ji povejte, kaj čutite in kako vam je pa ne na besen način, umirjeno. Povejte ji, koliko jo pogrešate, da si želite, da bi vidve imeli lep odnos in da bi se znali pogovarjati, povejte, da pogrešate njo, mamo.

Pomembno je, predvsem za vas, da se z mamo povežeta in najdeta stik, vi kot njen otrok imate vsa orodja, da jo ponono prebudite v materinstvu. Tudi sedaj to ves čas počnete na način, da vas ustavlja v kajenju, vam postavlja meje, se boji za vas. Vendar s tem prebujate v njej le strah in skrb. S tem sicer dobite potrditev, da ji je še vedno mar, veliko več pa bi naredili, če bi ji iskreno povedali, kaj čutite in kako vam je. Vajin odnos je podoben igri, ki je ves čas ista in se nikoli ne konča. Ena od vaju bo morala izstopiti in se umiriti. Vem, da je mama tista, ki bi morala umiriti vaše telo, vendar vam ne morem dati zagotovila, da bo to zmogla. Mogoče s časoma, ko bo slišala vašo stisko, morda bo razmislila o sebi in poskušala narediti kaj drugače.

Težko je živeti ob nemirni mami, ki se sama ne zmore umiriti in jo moraš umirjati ti sam, da potem lahko imaš mamo. Groza, pa vendar verjamem, da vi resnično veste, kako najti z njo stik, kjer bo začutila, da je ranljiva in kako se ji približati v tistih občutkih, kjer je izgubila stik z vami. Vaša mama sama nikoli ni imela čustveno prisotne mame, zato misli in verjame, da je način odnosa, ki ga ima do vas pravilen in primeren. V resnici vas ima zelo rada, le boji se za vas, da bi zabredli, tako kot ona. Ona ve, kako kaotično in boleče je življenje na drogi. Leta je potrebovala, da je obvladala svojo odvisnost. Vaše kajenje trave ji prebuja spomine groze in boja, ki jih je sama preživela in dala skozi na svojem telesu. Ni bilo lahko in ona to ve, zato se za vas boji. Ni res, da ji ni mar, težava je le v tem, da vam tega ne zmore izraziti in pokazati na način, ki bi vas pomiril in vam v notranjem čutenju vrnil mamo, njeno bližino. Tega resnično ne zna. Nihče je ni naučil in ji pokazal, kaj pomeni imeti rad, bori se sama in svojo skrb in ljubezen izraža na svoj način. Tudi to, da vam je preprečila, da ste s fantom, ker skupaj kadita, je razlog, da ji ni mar in jo zelo skrbi za vas.

Osredotočite se na študij, naredite izpite, poskrbite zase, povejte mami, da jo imate radi ter da tudi vi potrebujete kak objem in lepo besedo, da potrebujete mamo, ki vas čuti in se z vami pogovarja. Ne morem vam zagotoviti, da jo boste dobili nazaj in da se bo odzvala z mirom, vsekakor pa vam lahko zagotovim, da bo slišala, kljub pripombam in razlagam. Ostalo ji bo, razmišljala bo in ker je mama, bo poskušala naslednji dan drugače. Saj sama ve, kako je biti ob mami, ki te ne čuti. Vprašajte jo to? Tukaj sta obe zelo ranljivi in zelo sami.

Kajenje pa resnično opustite. Opustite vsako drogo, kajti zaradi težkih čutenj, ki jih nosi vaša družina, ste veliko bolj ranljivi, da zapadete v te vode, kot kdo drug in mama to resnično ve, zato se tako obupno bori za vas.

Vse dobro vam želim in srečno.

Tjasikaaa, kaj pa če mami daš en del, ostalo pa šparaš za faks in računalnik in ostalo? Lepo počasi ji razloži vse to, da moraš kupiti, da sicer ne boš mogla narediti faksa. Tudi ko boš študirala, boš lahko kaj malega zaslužila čez študentski servis. Ponujajo tudi manjša priložnostna dela, zaradi katerih faks ne bo trpel.
Drži se! Meni se zdiš zlo fejst punca!

Hvala za odgovore, ampak vem, da me ma rada tut jst mam njo, samo zmeraj pride do cesa, neki se ze najde. Sama pa tudi nimam potrebe po njej, res ne, ker me odbija z svojo energijo tko kt jst njo z svojo. Velikrat smo se ze pogovarjale, vendar je zmerej isto. In neda se mi vec, res, sej bo vidla ko bom sla, kako ji bo sele potem tesko. Nebi se sploh nic menla znjo, zelela sm samo slisat vase komentarje, ker ona zmerej narobe razume kar ji zelim povedat. Pa tut ni to, da custva potlacim s travo, ker negrem nikol kadit ko se skregamo. Pa tut ne pretiravam.
Vem tudi, da jo skrbi zaradi tega, samo sm prepricana vase, da naprej od tega negrem.

Mika76.. Ja sej sm ji dala zdej, za naprej pa nevem, mogoce nebom niti doma, da ji nebom rabla dnsrja devat, kr men je to glupo, nobenga nepoznam da bi dajou..
Sam upam da mi bo med studijem uspelo delat, kr je potrebno veliko ucenja.