Najdi forum

Pozdravljeni!
Res bom vesel kakršnekoli info na to temo…

Torej doma imamo 23-letnega fanta z AS in kar naprej se srečujemo z novimi in novimi problemi na račun njegovega statusa. Sin študira in zaradi zoisove štipendije mora ob njeni zaprositvi predložiti potrdilo o statusu študenta s pp – stvar je, da dandanes vrle fakultete najprej poberejo vpisnino, sledi ostala papirna birokracija, ta potrdila o statusu za tekoče leto pa izdajo šele enkrat feb-mar; v izvajanje prilagoditev (ki obstajajo le na papirju) se pa sploh ne bom spuščal, ker je to en velik obup! – tukaj potem pride do zavrnitve štipendije, utemeljene pritožbe, naknadne priloge potrdila… Trenutno bo že 2 leti, odkar čaka na razrešitev prve pritožbe še za šolsko leto 2011/12.

Potem so tukaj razne težave pri davčnih napovedih, olajšavah… Skratka en uradnik se zgovarja na drugega, mi pa letamo z enim šopom papirja k prvim, drugim, tretjim… efekta pa nobenega!
Sicer se ne bi toliko ukvarjal s tem, ampak ko sem seštel ena in ena sem ugotovil, da imam sin več nevšečnosti s tem statusom, kot pa naj bi mu prinesel koristi (stigma določenih prof., nerazumevanje, konstantno zalaganje z izvidi, togost rednega šolskega sistema…) – zato vztrajamo vsaj pri tej štipendiji, ker je to edina + korist -finančna; šolo, izredno, si sin plačuje sam- ki jo od vsega skupaj sploh ima.

V glavnem //Ker nas te uradne osebe pogosto zavračajo -češ, polnoleten je!- da status študenta s pp ni dovolj. Da potrebuje status osebe s pp, če želi uveljavljati določene reči// kar sem hotel poizvedeti je to, kako je potem s statusom osebe s pp.
Kdo to ureja (kje se odda vloga) in ali pripada le invalidom, slabovidnim in gibalno oviranim, ali tudi vis. funk. avtistom?

Lp

Zakaj pa sin ne ureja stvari sam? Polnoleten je in se bo moral osamosvojiti.

Torej sin je -če izvzamem bivanjsko problematiko- popolnoma samostojen.
Opravlja vsa opravila za katera je zadolžen (s čimer prispeva v skupno gospodinjstvo), kuha si sam, pere, itd. tudi. Denar za šolnino si služi sam, z ženo pa mu kaj več kar se tiče financ tudi ne moreva nuditi (ni edini otrok, najine plače minimalne), čeprav bi mu rada (in njegovim sorojencem).

Spraševal sem za informacije, ker imata najini težavi (on npr. iz izpolnjevanjem davčne napovedi nima nič) istega imenovalca – status oz. birokratsko oviro.

Stvar je v temu, da sin vedno pusti, da ljudje “hodijo” po njemu – je bil v preteklosti žrtev psihičnega in fizičnega nasilja, pa nikoli ni povedal. Nikomur. Vedno se umakne. Ko ga vprašamo zakaj, reče, da bo že šlo (brez tega denarja – bo pa več delal…). Ampak potem je pa kriza s tem študentskim delom, pa sprejme vsako delo in nazadnje ga je zdravnica na sistematskem pregledu opomnila, da ima krivo hrbtenico – je kar nekaj časa za male pare fizično delal v skladišču (pa reče: “ne morem si sedaj privoščiti plavanja, čeprav mi je to zdr. svetovala” – saj ni tako hudo)…

Zato mislim, da je najmanj, kar lahko naredim to, da poiščem informacije za najin/njegov problem in ga spodbujam k njegovi razrešitvi. Ker on se sam od sebe ne bo boril. Ker se noče oz. ne more več.

kr1oče,

nimam pametnega nasveta, žal. Kot sami ugotavljate, so pri nas stvari kar se tiče odraslih s pp večinoma neurejene. Mogoče bi vam bilo v pomoč kakšno društvo ?

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

New Report

Close