Pismo za GittaAno
Draga GittaAna!
Pred par dnevi sem v knjigi MOM za telebane našel spletni naslov tega foruma in potem na njem takorekoč predihal prav vse teme in prav vse odgovore. Pred računalnikom sem čepel nepretrgoma, saj sem končno našel “okolje”, v katerem srečaš ljudi, ki jih tarejo problemi z osebami, ki imajo MOM. Z neizmernim zanimanjem sem prebral prav vse prispevke vseh avtorjev, še posebej hvaležen pa sem tebi, moderatorka GittaAna, ki s svojimi odgovori takoj, neposredno in z vso jasnostjo zadeneš v samo bistvo problema. Pred več kot petimi leti je v našo družino vstopila oseba, ki kaže značilnosti, ki jih opisujete na tem forumu, in od tedaj naprej se je naše in moje življenje drastično spremenilo na slabše. Hodil sem k različnim družinskim in drugačnim terapevtom po nasvete, s čim se sploh soočamo, pa je trajalo vrsto let, da je eden od terapevtov končno namignil, da gre za MOM. Od dveh “uglednih” strokovnjakov, pri katerih sem bil (in sem ju videl tudi že modrovati na televiziji), sem lahko slišal le to, da ne gre za nič, kar bi bilo v psihiatričnem pogledu ” nenormalnega” in da smo itak mi vsi malo borderline osebnosti. Ti, GittaAna (oprosti za tikanje, ampak besede mi gredo tako bolj neposredno z jezika) pa si mi v svojih odgovorih drugim članom foruma povedala o MOM bistveno več kot vsi ti terapevti, ki sem jih obiskoval. Res vsaka ti čast. V vsej polnosti čutim, da si se z v vsem srcem, z vso strastjo in z vso življenjsko energijo globoko “zagrizla” v ta problem, glodala in glodala do onemoglosti, ga razčlenjevala in razčlenjevala s prav vseh zornih kotov in ga na koncu uspela obvladati “v nulo”. Čutim, da to problematiko obvladaš bolj kot nekdo, ki bi s tega področja delal doktorat, saj te pri tem ni gonila želja po nazivu, ampak izredne življenjske izkušnje, globoka notranja potreba in tudi želja, da pomagaš drugim. Nimaš pa le izrednega znanja o prolematiki MOM, ampak tudi izreden dar pisanja jasnih in nedvoumnih nasvetov, kar zmore le malo ljudi. Srečo pa imamo vsi ostali, da si vse to, kar si osvojila, pripravljena deliti z nami na tem forumu. Prav nič ne ovinkariš in se v svojih odgovoriš ne skrivaš v meglo in v neke kobajagi strokovne višine, kot to zelo radi počnejo nekateri naši “ugledni” poznavalci problematike duševnega zdravja, ampak pišeš jasno, odkrito, neposredno in vsem razumljivo. (Z vsem tem pa nočem karkoli slabega povedati o tistih naših terapevtih, ki so pravi strokovnjaki, a jih žal še nisem imel prilike obiskati.)
Bi te pa prosil, če se lahko v zvezi s svojim problemom obrnem neposredno na tvoj e-naslov, saj je problem take narave, da ga zaenkrat še ne morem (oz. ne upam) deliti z vsemi člani foruma. Če si pripravljena prisluhniti temu problemu, ki ga v podobni obliki ni načel še nihče na tem forumu, in mi napisati odgovor na moj e-naslov, mi prosim pošlji potrdilno sporočilo na [email protected] (in dodaj svoj e-naslov). Prisrčen pozdrav!
Pozdravljen Cambridge!
Hvala! Tole pa je bila masaža za moj ego :-))
V resnici pa mi drugega ni preostalo, kot da vse skupaj naštudiram v piko. Najprej zaradi tega, da sem rešila problem svojih momsterjev ( in drugih “vampirjev” okoli mene), ko pa sem imela bližnja srečanja z našimi t i strokovnjaki pa mi je kar jemalo sapo, kakšne nebuloze so mi trosili ( hvala bogu za tistih nekaj, ki so bili res strokovni). Zdi se mi, da je eden od razlogov ( ne edini) da se med njimi tudi skriva mnogo momsterjev in nomsterjev ( borderline in narcisizem) saj potrebujejo strukturo in zunanji smisel in jim vloga psihoterapevtov, psihiatrov v bistvu zelo odgovarja ( vsak poklic, ki nudi strukturo in atomatično “spoštovanje” zgolj zaradi naziva. Še eden pa je ta, da so mnogi “strokovnjaki” del našega šoslskega in kasneje zdravstvenega sistema, ki najprej spodbuja piflanje brez resničnega razumevanja in uvida in kasneje ne zahteva, niti ne spodbuja nenehnega ( resničnega ) izobraževanja in zato so najbolj opazni ravno tisti, ki so zgolj priučeni in nič naučeni. Potem pa še medsebojni boj in kanibalizem, kjer na vrh pridejo zgolj tisti z najslabšimi značajskimi potezami. Ampak upam, da bo to šlo kdaj na bolje.
IN če sem že toliko časa porabila za to, da sem “doktorirala” na momsterijih, potem se mi je pač škoda zdelo, da bi šlo sedaj, ko imam v svojem osebnem življenju sicer stvari urejene, sedaj vso to znanje in ves ta trud v nič in sem ( z velikim veseljem) to delila na forumu.
Kar se pa zasebnih mailov tiče. Z veseljem bi pomagala vsakemu posebej , če bi imela dovolj časa in energije, vendar je v mojem življenju poleg foruma še naporna služba in še nekaj drugih projektov , pa še kaj časa zase moram najti, tako da na zasebne maile ne odgovarjam več kot nekaj misli in kak napotek, kam bi se bilo najbolje obrnit po pomoč in kje dobiti morebitno znanje na točno določen problem. Poleg tega se mi zdi dobro, da se informacije delijo in s tem, ko smo se vsi skupaj pogovarjali o težavah nekoga, so tudi drugi nekaj dobili od tega. Tudi ti si na tak način prišel do informacij.
Upam, da boš tudi ti z nami delil kakšno dobro ali slabo izkušnjo in še posebej ti želim, da spraviš v red kaos, ki ti ga je v družino vnesel momster.
GittaAna
Draga GittaAna!
Povsem razumem, da si preveč zasedena, da bi lahko odgovarjala posameznikom neposredno na njihove e-naslove, po drugi strani pa bo koristno tudi za širši krog, če svoj problem delim še z drugimi na forumu. Prav kmalu se bom zato oglasil na forumu s posebno temo, tebi pa še enkrat vsa pohvala za tvoje odgovore.
Prisrčen pozdrav, Cambridge