Pozdravljeni,
s fantom sva skupaj 7 let. V tej dolgi dobi so bila boljša in slabša obdobja – kar se mi zdi čisto normalno. Vedno sva znala nekako urediti stvari do te mere, da je zadeva funkcionirala. Pred dvema letoma sem zaradi slabe službe (dela preko šs) zabredla v velike finančne težave. To se je zgodilo, ko sem se iz svojega domačega kraja preselila v njegov kraj (zaradi njega, da bi bila več skupaj), si poiskala sobo s cimro in pričela z slabo plačanim delom. Začeli so se mi nabirati dolgovi in s tem tudi veliko slabe volje, katera je verjetno že mejila na depresiji. Fant mi je že takrat pojamral, da postajam nemogoča ampak nisem mogla iz svoje kože. Vedno ko sem mislila, da bo šlo na bolje se je spet nekje zalomilo…problemom ni bilo videti konca. Sedaj, sem pred 3 meseci našla zadovoljivo službo, fant se je pred mesecem in pol preselil k meni in mislila sem, da bodo šle stvari na bolje.

Zdaj se je pa popolnoma zalomilo. Fant je že prej veliko potoval, hodil na izlete in na žure (jaz pač ne, ker nisem imela finančnih sredstev pa tudi volje ne). Sedaj, ko vse to imam in imam tudi željo po druženju me nikamor noče vzeti s seboj. On še vedno hodi z družbo ven in na izlete, jaz pa ostajam doma. Govori mi da sem postala zapečkarica, da nimam nobenih prijateljev (kar sicer ne drži-nimam toliko kolegov kot on, ampak moji prijatelji so vsi v resnih vezah ali imajo že družine in enostavno ne hodijo ven žurat). Ko sem ga postavila pred dejstvo ali si sploh še želi ostati z menoj ali ne je rekel da ne ve. Sedaj bi se on rad odločal, mesec, dva,… jaz pa ne morem več tako živeti. Jaz se močno trudim izboljšati svojo osebnost (iz pesimizma v pozitivno razmišljanje) že zaradi sebe in svojega dobrega počutja (ne zato ker mi on teži).

Edino kar bi rada je, da slišim še eno nevtralno strokovno mnenje kako in kaj bi bilo najbolje da naredim. Sem popolnoma razdvojena ali naj ostanem v vezi in se oba potrudiva ali pa naj pustim vse za seboj in pričnem resnično na novo.

Spoštovana Daisy1000,

Hvala za zaupanje težave. Si lahko mislim kako grozno vam je biti v situaciji, ko ste se končno uspela postaviti na noge, zdaj pa doživljate toliko razdvojenosti, zavrnjenosti, nemoči, ignorance.

Verjamem, da delate na rasti, ampak za vzajemno uspešno partnerstvo sta potrebna oba, zato naj se partner do dogovorjenega roka (čimprej) izjasni glede odnosa do vas in vajine zveze, nato pa se odločite v skladu s tem, kar čutite, da je za vas in vašo prihodnost najbolje. Seveda, težko je zapuščati zvezo in stopati na pot žalovanja, vendar še težje je – in tudi za zdravje bolj tvegano – pa je ne narediti nič in izgorevati v negotovosti zveze, ki se ne premakne, to prinaša še več bolečine v odnos.

Morda pa je čas, da si pričnete bolj zaupati in verjeti, da si zaslužite več, tako od partnerja kot od zveze. Vendar boste morala ukrepati, zgolj pesek v oči, pometanje pod preprogo, žrtvovanje ipd. ne bodo rešili težav. Prepričan sem, da z vama ni nič narobe, le v stisko sta zašla zavoljo (ne)delovanja določenih osebnostnih mehanizmov, kar vama ohranja ponavljajočo se stisko živo in motečo.

V kolikor želita ohraniti odnos, ga postaviti na zdrave temelje ter nadgraditi, bo to pot skupne rasti, iskrenega pogovora in nedvoumne strategije za prihodnost. Lahko se oglasita pri bližnjem zakonskem in družinskem centru, kjer se naročita na terapevtski proces in pričneta varno predelovati dinamiko, zaplete in skupaj poiščete rešitve. Na spletu je mogoče poiskati nasvet, uporabne odzive, za rešitve pa je potrebno varno poseči v odnos ter vztrajno in odgovorno delati na njem.

Srečno!

Draga Daisy1000

preberi še enkrat tvoj post ”Zdaj se je pa popolnoma zalomilo. Fant je že prej veliko potoval, hodil na izlete in na žure (jaz pač ne, ker nisem imela finančnih sredstev pa tudi volje ne). Sedaj, ko vse to imam in imam tudi željo po druženju me nikamor noče vzeti s seboj. On še vedno hodi z družbo ven in na izlete, jaz pa ostajam doma.”

Iskreno povedano ne poznam tvoje situacije kot samo s tvoje strani, menim tudi, da ti je gospod Edin dal odličen nasvet še posebno v drugem in tretjem odstavku.

Odločitve so vedno težke, najtežje so, ko jih moramo sami narediti. Zato dovoli, da ti pomagam z mnenjem: naredi drugi in tretji odstavek, ki ti ga je gospod Edin dal kot dodatno delo in kontrola situacije, ker pri meni bi že goreli vsi alarmi. To, da fant ali punca potuje sam, hodi na žure sam, vse dela sam, potem zakaj sploh tebe rabi? Lahko si plača tudi nekoga za eno noč, zakaj bi ti tam dežurala …?
Če ti je kontrola situacije težka, pogovori se s starši, tvojimi prijatelji in naredi skupaj en check-situation.
Po tvojem opisu to ni prava veza.