ADHD – zamik šolanja ali ne
Pozdravljeni!
Sem mati 6 letnika. Ima ADHD, sum na Aspergerja. Prevladuje motnja ADHD. V kratkem se moram odločiti, ali naj še eno leto ostane v vrtcu, ali naj gre v šolo. Ima probleme s koncentracijo, nima interesa reševati kakšne naloge, ima odpor do risanja,rad nagaja otrokom,….skratka je pravi mali upornik. Sicer pa rad kolesari, rad je zunaj, lovi muhe, čebele,…
Kakšne so vaše izkušnje glede šole – ali ste naredili zamik in kako se je znašel v vrtcu z novimi, mlajšimi otroci (katerim še raje nagaja) ALI ste ga dali v šolo, kjer vsaj nekoga pozna iz vrtca, ki je bil tudi v njegovi skupini.
Koliko dozorijo v enem letu? Koliko se umirijo? Naš je januarski, če bo zamik šolanja, bo od vseh 1 leto v štartu starejši. Od najmlajših pa potem 2 leti.
Vzgojiteljici svetujeta šolo, specialni pedagog pa zamik šolanja. Koga naj poslušam?
hvala in lep dan,..
Če je otrok januarski in vsaj približno sledi navodilom, zmore vsaj 3 min sedenja, jaz ne bi odlašala vpisa, bi pa pridobila ustrezno odločbo o usmerjanju, to pa vsekakor. Naš je bil decembrski in smo odložili vpis, ampak je bil takrat res v svoji najslabši fazi in sesut ko kanta, kasneje je preskočil 2 razreda.
Verjento bo rabil veliko pomoči, najbolj bi mu bila v pomoč razredničarka, ki ima dovolj izkušenj in PREDVSEM (!) veliko srca in znanja za delo s takim otrokom. Svetujem ti, da navežeš stik s šolo, s šolsko svetovalno službo ali kakorkoli se jim že reče in pripraviš teren v šoli, doma pa tudi skušaj z otrokom delati na vzdrževanju pozornosti (pa ne po 15 min skupaj – po 3 min in potem počasi daljšaš), na umirjanju, na ukrepih, ki mu olajšajo sedenje, sledenje, npr. klinasta blazina, elastični trakovi, silikonska žogica za gnetenje, ki sprošča napetost ipd. Morda si izposodita knjigico Kako je biti jaz s takimi luštnimi ilustracijami, kjer se otrok morda najde in tudi sebe bolje razume, zagotovo pa bo v pomoč kasneje sošolcem (seveda ne v celoti, kaka slikica, kak odlomek) da bodo lažje razumeli svojega sošolca in se mu ne bodo posmehovali in ga žalili. Skratka, otroka, ki je rojen jan/2008 bi jaz vsekakor vpisala v šolo, ker bo sicer toliko starejši od vrstnikov, da ne bo našel stika z njimi. Računaj, da bo že zdaj večina sošolcev kar precej mlajša od njegam saj bodo nekateri šliv 1. razred s 5 leti.
Lej,če mene vprašaš,mi je zelo žal da sem dala našega sedaj 8 letnika v šolo redno-čeprav je decemberski in nismo še vedeli in imeli odločbe.Od 1 razreda pa sami problemi.
Res ti svetujem da ga daš kasneje,ker mi imamo nenehne borbe zaradi učenja,ker ni zbranosti,koncentracije…
Sama si vseskozi očitam zakaj ga nisem dala kasneje-tudi sem gledala da gre s svojo skupino iz vrtca naprej,ker slabo prenaša spremembe,samo bi se že hitro navadil drugih sošolcev-sedaj pa se vsako leto mučiva bolje.Moraš vedet da so šolski normativi zelo zahtevni,hitro se jemlje snov,ni veliko časa za vajo-kako boš s takim otrokom vadila v nedolgled,če nima potrpljenja-ne gre-oziroma gre ,samo težko.
Res ti svetujem,da počakaj še eno leto neglede na to da je januarski.
Spoštovani,
odločitev je na koncu vaša, vzgojiteljice in specialni pedagog vam lahko le svetujejo. Morda bi bilo koristno povprašat tako vzgojiteljici kot specialnega pedagoga kaj je tisto na čemer so osnovali mnenje, kje oni vidijo prednosti letošnjega vpisa v šolo in kje vidijo prednosti zamika vpisa.
Ključna vprašanja na katera morate dobiti odgovor so:
A bo otrok lahko sledil pouku in osvajal znanje, kakšne so kognitivne sposobnosti? (pri veliko otrocih je to velikokrat odločilno ali bo zamik vpisa ali ne)
Kako je socialno spreten in navezan na sedanje sošolce? Če bi zamenjal skupino otrok, kako bi se vanjo vklopil? Ali bi mogoče to še potenciralo določeno manj zrelo vedenje?
Ali je osebnostno zrel za 6-letnika? Je v vedenju podoben svojim sovrstnikom?
Kaj bo pridobil če gre letos v 1. razred in kaj pridobi če počaka eno leto?
ADHD ne bo izgnili v roku enega leta, težave z pozornostjo bodo bile čez eno leto še vedno prisotne, prav tako nekaj težav biti motivaciji za šolsko delo. Na drugi strani je res, da otrokov razvoj poteka hitro in da eno leto lahko za nekatere otroke pomeni veliko, sploh če se ga v tem letu pripravlja na šolo in se dela vaje za pozornost in se ga motivira za “dolgočasne” aktivnosti.
Kaj si on želi? A bi ostal z istimi prijatelji ali šel v šolo?
Karkoli se boste določili bo v redu, nobena izbira v tem primeru ni popolnoma napačna ali popolnoma pravilna. Veliko sreče!
Ja, nobena odločitev ni popolnoma napačna ali popolnoma pravilna. Vem, se pa neskončno sekiram, ne spim, ker bi pač rada zanj najbolje. Trenutno ne želim nobenemu, da je v moji koži, saj mi je res težko. Čeprav se mogoče nekomu ta odločitev ne zdi nič takega. Pač naj gre, ali pa naj ostane v vrtcu – eno leto gor ali dol….. no jaz pa gledam + in – ,…pa na koncu še vedno ne vem…in ne pridem do kraja.
Kognitivno je sposoben, vprašanje je, kako bi delal naloge, pri katerih vidi, da jih ne zmore – tam namreč obupa in začne z neprimernim vedenjem. Ne bom in konec,…..pri specialni včasih grdo govori, kaj vrže, brcne,…v tem smislu bi verjetno res dozorel.
Skrbi me tudi to, kako se bi – če bo ostal v vrtcu vklopil v skupino, saj bodo pač vsi mlajši vsaj eno leto…ali bo potem v šoli imel stik z njimi ali ne. Oz. kontra – če bo šel v šolo in preveč nagajal – ali ga bodo vrstniki izločili……..
Pozdravljeni!
Doma imamo dvojčka – deklica pač bolj umirjena in vodljiva, fant nemiren, razposajen (nima ADHD, čeprav bi vztrajali s kakšno obravnavo, ni vrag, da se ga kaj nebi “prilepilo” – ker pa nista edina otroka v družini in ima eden izmed starejših tudi določeno oznako v sklopu pp, pa na ta račun ni bilo nič drugače, zanj še slabše, se tega nismo več šli).
Sta septembrska, v šolo sta šla normalno (5 let, bila med mlajšimi).
Če sedaj pogledam nazaj, bi vsaj pri fantu raje še eno leto počakali. Je 3x bolj brihten od deklice, enkrat prebere in si zapomni (medtem ko ona sedi, vsaj 10x prebere in se uči), vendar pa je problem v njegovi pripravljenosti sodelovati, odkrenljivi pozornosti in tudi učitljicah recimo (težko se vzdržuje red in disciplino, nihče pa ne bo -povsem logično!- v vsem kaosu, ki sicer vlada v razredu, individualno motiviral samo enega otroka – še posebej če njegovo vedenje “smrdi” po razvajenosti). Snov pa jemljejo kot po tekočem traku, še jaz komaj dohajam!
Tako da moj nasvet je – počakaj! Nikamor se ti ne mudi, dalj časa bo imel sin status, boljše bo:) Vsaj dokler se razmere v državi ne uredijo, seveda.
Glede spremembe skupine pa – navajanje na novosti so del življenja (če ima sum na AS, je to še toliko bolj pomembno), morda pa bo celo potrem, ko bo v razredu najstarejši, v očeh drugih otrok “glavni”, človek nikoli ne ve. Prijatelja ali dva si bo pa tudi že našel, sicer se bo pa s prejšnjimi prijateljčki še vedno lahko igral na igrišču v šoli, ko se -vsaj 1. trijada- med seboj pomeša.
Še eno leto igre in brezskrbnosti mu bo dalo neprecenljivo večjo popotnico za življenje, kot pa odhod v šolo, če še ni pripravljen. Moram pa pripomniti, da ste mi osebno zelo všeč – medtem ko večina staršev sprašuje, kako bi svojega otroka gnala do skrajnosti in iz njega naredila “naj-naj-naj” na čim večih področij, vi razmišljate ravno nasprotno. V njegovo korist. Všeč mi je, da niti enkrat niste omenili, da bi bil vaš sin, če bi 1 leto počakal z vpison, tretiran kot “manjvreden” ali “neumen”, kakršno je streotipno mišljenje večine ljudi. Tako da – kar tako naprej!
Lp
Saj nekaj izkušenj je zgoraj. Težko se je odločiti, verjamem, vendar je dobro poslušatu tudi stroko, če le imate kolikor toliko normalno ekipo. Če otrok nima učnih težav, če se rad uči novih stvari, jaz ne bi odlašala glede na to, da je januarski. Če pa se težko uči, je pa to še en aspekt. Skušaj navezati stik s šolo, ugotovit, kakšen je pristop šole, kakšna je podporna ekipa na šoli ipd. Ne vem, računaj, da bodo letos v razredu otroci, ki bodo šele decembra stari 6 let, tvoj bo januarja 7 -že itak bo najstarejši v razredu, saj je praktično celo leto starejši od večinne sošolcev. Drugo leto bo starejši DVE LETI – to pa je ogromna razlika v tej dobi! Koliko bo dozorel? Nihče ne ve, vsekakor pa bo ZELO izstopal med vrstniki, kar mu sigurno ne bo všeč. Sam od sebe, brez ciljane terapije in vodenja kaj dosti napredoval ne bo, ustrezno terapijo pa zagotovo lahko dobi prav v šoli.
Jaz bi (sem!) na tvojem mestu bolj kot na odlašanju vpisa delala na ustrezni odločbi o usmeritvi, ki bo otroko dala potrebno podporo in oporo – dokler se od otroka nič ne zahteva, v končni fazi tudi napredovati ne more, v nedogled pa ne more v vrtcu ostajat in meni se zdi to v končno fazi celo krivično do otroka, če so njegove učne sposobnosti v mejah normale. Vkolikor pa je po sredi še karkoli iz naslova Aspergerja, je 2 x prilagajanje na novo generacijo sošolcev še toliko bolj stresno. Otroka pa najbolje ti poznaš,
Hvala vam za pomoč in vzpodbudne besede. Še posebaj tebi – “moja izkušnja”. Se nagibam, da ostane v vrtcu. Z njim bo ostal še en trenutni njegov “sošolec”, tako , da mu bo lažje, da ne bo čisto sam. Dozorel pa v enem letu vsekakor bo. Vsaj razlika je od lani. Koliko se bo umiril, pa povečal koncentracijo, pa nihče ne ve. Bova pa vsekakor vadila doma. Na vzgoji in povečanju kocentracije. Upam, da bo to naš pravi recept za naprej. Ima tudi mlajšega bratca, ki je tudi kot živo srebro…..Se trudimo po najboljših močeh, kaj bo prinesla prihodnost, bomo pa videli.
Iz svojih izkušenj vam povem, da mi je bilo VEDNO žal, da nismo sina vpisali v šolo leto kasneje. Diagnozo ADHD se je določila šele sredi prvega razreda, takrat je padel tudi predlog za ponovni vpis, toda bilo je prepozno, zato je nadaljeval šolanje s svojimi vrstniki.
Nikoli jih ni dohajal , v razvoju je na vseh področjih zaostajal za njimi.
Upam, da se boste pravilno odločili.
Pozdravljeni
Sem mamica otroka z ADHD. Letos je dokončal šesti razred in to z odličnim uspehom (prvič). Po odločbi mu pripradajo tri ure dodatne pomoči in lahko samo rečem, da se mu je stanje popravilo za 110 odstotkov. Odločbo sva dobila v sredini četrtega razreda in od takrat gre samo na boljše: pisava se mu je izboljšala, koncentracija je včasih boljša, včasih malo manj (posebno zadnje ure in ko je zunaj lepo vreme). Nekaj mesecev je jemal tudi tabletke, vendar jih več ne jemlje. Z zdravnico sve se dogovorile, da dokler otrok zmore brez njih, da ni problematičen v šoli, da se mu pri ocenah ne pozna preveč in predvsem, da je on sam samo ZADOVOLJEN in SREČEN, tabletk ne bo. Rojen je v decembru in v šolo je šel normalno z vrstniki, je pa res, da ob vstopu v šolo še nisva imela postavljeno diagnozo, pa tudi vzgojiteljica mi ni nikoli omenila, da bi bilo z njim “kaj narobe”. V začetku je zaostajal, pa ne na učnem področju, bolj na vedenjskem, prilagodljivosti itd. Še vedno ima težave pri vzpostavljanju stikov z vrstniki ampak trdno upam, da nam bo vsem vskupaj uspelo.