Pozdravljeni!

Prvič pišem na ta forum, ga pa prebiram že nekaj časa, zato moram takoj povedati, da se egoistični, vase zagledani, strahotno ozkogledni,…itd. ljudje prosim ne ogašajte in mi ne svetujte, saj bom vaše morebitne komentarje brez slabe vesti prezrla.

Napisala bom vso zgodbo in podatke, da ne bo potem kakšnih komplikacij in nepojasnjenih situacij.

Stara sem 19 let, s fantom skupaj že 2 leti. Fant ima 27 let. Razumeva se odlično, sva en za drugega popolna, se ne kregava preveč, če pa se, sva pobotana najkasneje v roku desetih minut.

Sama končujem srednjo veterinarsko šolo, kar vam lahko takoj pove, da imam rada živali in se rada ukvarjam z njimi. Doma imam tudi majhnega kužka, katerega ima fant rad in se z njim tudi ukvarja. On ima doma mačko, ki si jo lastim tudi jaz :).

Zaenkrat s fantom še živiva ločeno, torej jaz pri starših v stanovanju, on pri mami in starih starših v hiši. Ni mamin sinček in se na mamo ne veže preveč, prav tako jaz nisem mamina hčerkica, ki bi za vsako malenkost prvo vprašala mamo. Kljub temu imava oba s starši prijetne in zdrave odnose, brez hujših prepirov in nesoglasij.

Zadnje čase razmišlava o skupnem življenju, seveda ne takoj, vendar čez par let. Svoje gnezdece bi si rada uredila v kleti in garaži hiše njegovih starih staršev in moje preljube tašče, za kar imava že dovoljenje obojih.

Problem nastane v tem, da se s fantom ne strinjava, kje lahko biva pes večje rasti. Moj sedanji pes je seveda v stanovanju dobrodošel in fanta ne moti, kvečjemu je vesel ko se pes raje stiska k njemu in ne k meni. Jaz si že od vedno želim malo večjega psa, najbolj si želim nemškega ovčarja. Psa bi korektno strenirala, saj imam na tem področju dovolj znanja. Težava je, da fant takega psa hoče zapreti ven v pesjak, jaz pa se s tem ne strinjam. Želim, da bi pes bival v stanovanju, seveda z določenimi pravili. Moj zdajšnji pes gre lahko povsod, saj je popolnoma nemoteč – kavč,dnevna soba, spalnica, kuhinja itd. Večji pes po mojem mnenju nima kaj iskati v spalnici, na postelji, kavču, jedilnici ali v kuhinji. Na tleh dnevne sobe in na hodniku je njegovo gibanje dovoljeno. Mnenje fanta pa je, da pes tudi na hodniku in na tleh dnevne sobe nima kaj iskati. Psa bi tudi on imel, a si tega ne želi tako močno kot jaz, je pa rekel da če si ga želim jaz, ga v prihodnosti, ko bova živela skupaj, lahko imam – dovoljenje sem pridobila tudi od tašče in starih staršev 🙂

Jaz si ne predstavljam, kako bi lahko živela tako, da bi bil pes zunaj, on pa to vidi kot nekaj čisto normalega. Rada bi naredila nek kompromis, da je pes še vedno lahko v stanovanju, vendar na določenih območjih – kot sem že povedala, a fant očitno ni za to. Ne vem, kako bi ga prepričala, saj to želim razčistiti preden se vseliva skupaj in po možnosti tako, da zaradi ene živali ne bova šla narazen. Če bo kriza, bom vsekakor popustila v smeri da bo pes poleti zunaj, pozimi pa noter – vsaj na hodniku, saj se mi ne zdi vredno zaradi drugačnih mišljenj razdreti sicer dobro, močno zvezo.

Jaz recimo ne maram preveč mačk, a sem njegovo praktično posvojila. Mi gre pa izredno na živce, ko sredi noči v hišo prileze skozi okno in v gobcu nosi mrtvo ali živo miš. Če je živa, jo spusti in ne obrajta več, jaz pa jo potem lovim do treh zjutraj… Fanta to ne moti, zato se ne pritožujem in ne delam iz tega nekega problema, pač miš ulovim in jo spustim, a to še ne pomeni da se strinjam s tem da je mačka v hišo navajena nositi svoje “izredne” ulove. Ker sem to sprejela, se mi zdi edino fer, da v prihodnosti tudi on sprejme kak kompromis in dovoli psa v stanovanju.

Zanima me, kaj menite vi, kako bi ravnali in kako naj dosežem vsaj kakšen premik v smer mojih ciljev.

Najlepša hvala !

Cici19

Po svoje mi je neprijetno a imava podoben problem. Sem kmet, po domače rečeno, in imam o živalih pač kmečko mišljenje. Na moji kmetiji je pes zunaj in maček tudi. Krave so v hlevu in kokoši v kokošnjaku, Imam tudi manjšo ribogojnico in moje ribe so v vodi. Kaj praviš ali naj ribe znosim v stanovanje, vsaj eno kravo v dnevno sobo, psa in mačka pa v kuhinjo. Saj sem rekel, da sem kmet. Pa vseeno mi prosim svetuj saj moja žena zelo nasprotuje temu, da bi bila vsaj ena krava v dnevni sobi. Sem jo prepričeval, da bi mi dovolila imeti vsaj kozo pa pravi da so dovolj bolhe. Je rekla “NE V HLEVU PA NE BOM ŽIVELA” Pa sem ji rekeL, “JA DRAGA SAJ TUDI ČE BO MALO PASJIH IN MAČJIH DLAK V JUHI NE BOM JEZEN, SAJ JA VEŠ, DA SEM PO SRCU KMET. KMET SEM PA TUDI ZATO KER IMAM TEBE RAD. Se je samo malo nasmehnila. No ja priznam tudi meni se je zdelo smešno :-)) Res ne vem kaj naj storim stvar se ne premika v smeri mojih ciljev. Tebi pa tudi ne znam svetovati

Se opravičujem vsem kmečkim ljudem ki sem jim zagrenila življenje in jim pokvarila pot do njihovih kmečkih ciljev z enim postom. Svaka mi čast 🙂 To je bil eden izmed mojih življenjskih ciljev.

O tvojem kmečkem mišljenju niti ne mislim izgubljati besed, ti pa povem da glede na to, da si kmet, bi lahko vedel da enačiti kravo in srednje velikega psa ni enako. In a veš…ma ne…ne boš verjel, ampak nekateri čudaški, grozni ljudje imajo celo ribe – JA, ribe!!!! v akvarijih na polici v dnevni sobi!!! kako si upajo ČLOVEČITI ribe!?? Meni to ne bo nikoli jasno..

Sem neizmerno vesela in se počutim izpolnjeno, ker sem te znervirala da si moral napisati tak ozkogleden, skrajno neumen in neprimeren post, ki še dodatno kaže na to, da si si izbral popoln vzdevek – kmet si in po obnašanju, in po pameti.

No, upam da sem še komu stopila na žulj in mi bo tako “prijazno” odgovoril kot gospod Kmet.

p.s.
(psa ne skušam počlovečiti, pes je pes, a si še vedno želim, da bi bil skoraj ves čas ob meni in ne sam v pesjaku – ker jaz sigurno ne bom bivala v pesjaku, pes pa ima možnost bivanja v stanovanju. Tako tudi trening in socializacija potekajo hitreje in imajo boljši učinek.)

Skratka, vsak, ki bo nasprotoval tvoji želji po imeti psa v stanovanju je ozkogleden in zato njegov komentar ničvreden, vsi ostali pa dobrodošli? To je zrelo razmišljanje? Kaj pa, če so ljudje, ki tlačijo živali iz svojega naravnega v umetno (stanovanja) okolje, ozkogledni in egoistični? Kako bi se ti počutila, da te zaprejo nekam, kjer ni tvoje naravno okolje? Ne vem, zakaj si ne moreš predstavljati, da bi pes živel zunaj. To je tako, kot da si ne moreš predstavljati, da bi ribe živeli v vodi in bi jih na vsak način želela imeti v mleku. Malo razmisli, kaj točno je tisto, kar ti preprečuje, da bi pes živel zunaj in ali ne gre pri tem predvsem za nepotrebne skrbi, strah ali pa celo preveč egoistične osebne potrebe, ki zanemarjajo potrebe psa.

No, pesjak vsekakor ni naravno okolje za psa, če smo že pri tem.

Takole je to.
Pes je IZRAZITO krdelna žival.
In njegove “potrebe” so omejene na to, da je SKUPAJ S SVOJIM KRDELOM: Če je to krdelo zunaj,
je pes zunaj, ko gre pa krdelo notri, naj bo pes notri.
Je nekaj pasem, ki so izjeme (čuvači, tibetanski mastidfi in podobni, ki so izraziti čuvaji in hočejo
imeti nadzor nad okolico), ampak 9 od 10 psov izbere človeka in ne prostor.
Pes nima niti najmanjše potrebe biti zunaj, žvižga se mu kje pravzaprav je, dokler je lahko z ljudmi.
Jaz imam dva psa, ogromno ograjeno parcelo in poleti so vrata hiše ves čas odprta (če sem doma)
Dokler delam zunaj na vrtu, kosim itd…psa ležita ali vohljata zunaj. Če grem pa notri, sta takoj za mano
in se zlekneta ob meni NOTRI: In če vrata slučajno zaprem, cvilita in praskata po vratih, naj ju spustim k
sebi.

Da pes MORA biti zunaj je čisti lari fari. Seveda, če ga imaš za čuvaja in je priklenjen na verigi, potem
jasno, da mora biti zunaj. Ker kako bo pa čuval čredo ali hišo ali karkoli že čuva. To je pač pes ČUVAJ:
Če je pa to hišni ljubljenček je to samo stvar navad in predsodkov.
Ja, je več dela s pucanjem in to je edini argument, ki ga sprejmem, če odloča o psu TISTI; KI PUCA:
Če pa je edini argument samo prepričanje, da “pes mora biti zunaj”….pa jaz tega ne sprejmem.
Rešitev v vajinem primeru je kompromis. Pes naj ima dostop do enega ali dveh prostorov v hiši,
recimo samo na hodnik in dnevno sobo, v kuhinjo, spalnice pa ne…kar je popolnoma smiselno

V bistvu bom začela od zadnjega konca in rekla, da naj bi takrat, ko se odločiš za skupno bivanje z nekom, sledil tudi njegovim pričakovanjem – če želiš, da zveza funkcionira. Oziroma v nek odnos vnašal tisto, kar ga krepi oz. se skušal prilagajati v pretehtanju nujnosti tistega dela, ki bi ga lahko omajalo.

Eno je, če hodiš na obisk in se občasno crkljaš s tamkajšnjim hišnim ljubljenčkom. Drugo je, če biva s teboj konkretna žival, ki potrebuje svoj življenjski prostor in v mokrih dneh prinese v dom tudi svoj vonj. V bistvu te ne sme motiti, če odpreš predal kuhinje in najdeš med žlicami dlako, saj se temu ne moreš izogniti. Pri vama se zna psu čez čas pridružiti še kakšen naraščaj, ki se plazi oz. tudi kasneje zadržuje veliko po tleh, zato se je dobro vprašati oz. že v začetku striktno doreči, v katere prostore naj ima pes dostop.

Seveda obstaja možnost, da sploh ne kompliciraš, da te take malenkosti ne motijo, da se držiš izključno načela, da se vsega ne da predvideti vnaprej. Nenazadnje je zapisano mnenje čisto oseben pogled – tako, kot tudi ostala forumska. Čeprav imam rada živali, priznam, da se morajo v mojem domu prilagajti ljudem.

Ah Marko 🙂 Potreba psa je krdelo. Njegovo krdelo kot posledica udomačevanja volkov in križnega parjenja, da smo dobili psa kot takega ki je danes, smo mi. Če imamo več psov, smo alfa mi – drugače imaš doma celo sranje, pa najsi je pes v stanovanju ali pa zunaj… Če bi ga spustili v njegovo “naravno” okolje – beri : NARAVA, bi večino psov crknilo, ker v tisočih in tisočih letih udomačevanja pač brez nas težko oziroma nemogoče preživijo. Naravno okolje psa vsekakor NI pesjak, ketna, boks ali karkoli podobnega. To je vse umetno okolje. Tudi če bi bil pes zaprt zunaj, še vedno ni v naravnem okolju – naravi, gozdovih, travnikih itd.
Bi prav rada videla kako bi izgledalo, da spustimo vse – ampak res čisto vse – pse v naravo, kako bi se klali, kje bi dobili hrano, kaj pa tisti agresivni psi ki jih imajo nekateri doma, kako bi odreagiral da se spravijo v krdelo in te sredi ulice obkrožijo? Če smo že pri tem, koliko bi bilo varno spustiti otroka na igrišče, če so vsi psi v svojem “naravnem” okolju?

Lastništvo psa ni, da si ga nabaviš in ga vržeš v pesjak, da ti čuva hišo – čeprav iz pesjaka težko karkoli čuva (lahko v pesjaku izvaja vse mogoče akrobacije pa tatu, morilca ali karkoli pač že ne bo pregnal). Latništvo psa zahteva čas, denar, predvsem pa odgovornost do sebe, drugih in seveda najpomembneje – do psa. To ni igrača, ki jo lahko daš v zaboj in jo pozabiš, niti ni sredstvo za razkazovanje “moči”, niti ni nekaj, s čimer lahko ravnaš kot s predmetom – da ga zapreš v pesjak je meni enako kot da daš omaro, ki je ne rabiš več v garažo.

Če ne bi zrelo razmišljala, misliš da bi bila sposobna takih življenjskih odločitev glede selitve, zveze itd.? Vem da sem mlada, vendar imam v glavi bolj poštimano kot marsikatera 40 letnica. Tako da o mojem zrelem razmišljanju mi prosim ne govori, ker me ne poznaš in iz enega posta ne moreš sklepati, kakšna sem, kdo sem in kako razmišljam.

Ja, Kmetov komentar je NIČVREDEN, OZKOGLEDEN in EGOISTIČEN, za povrhu pa povsem BUTAST in NEPRIMEREN. Zakaj?
Zato:
1. Krave, koze, kokoši in ribe primerja s psom in mačko – neprimerno in neumno.
2. Norčuje se iz mene in drugih, ki imajo enake ali podobne probleme.
3. Komentar je nezrel in otročji – predvidevam da je to napisal en hudo, hudo osamljen, vase zagledan egoist ali pa en hudo hudo zdolgočasen otročaj.
4. Se čisto zavedam, da krava spada v hlev, prav tako koze, kokoši v kokošnjak in ribe v vodo. Če nisi dobro prebral, sem veterinarski tehnik in so mi te stvari jasne. Prav tako mi je jasno da enačiti kravo in psa ni mogoče, saj je pes hišni ljubljenček, krava pa živina, ki jo redimo za meso in mleko.

Tako da prosim da se ne spuščaš v take debate, ker so brezpredmetne in mi res res čisto nič ne pomagajo.

Ti pa še povem, da mi preprečuje psa zapirati v pesjak moja vest, saj pes potrebuje krdelo in ne osamljenosti na 4×3 kvadratnih metrov betona/lesa.

Skela, hvala za odgovor. Edina, ki je dojela bistvo problema. Čistila za psom bi seveda jaz – sem itak že navajena od majhnega da počistiš za sabo in tistim, kar je tvoje. Večinoma bi se s psom ukvarjala jaz, morda bi na fanta občasno preložila kak kratek sprehod – za opravit potrebo in nič drugega – če bi imela kak nujen nepreložljiv opravek.

Na, pa sem še nekomu stopila na žulj. Hihihi, ponosna nase 🙂
p.s.
Tudi moje “naravno” okolje je narava…in tvoje tudi.. odpravi se v gozd in živi tam, če ti ustreza “naravno” okolje, ker meni čisto ustreza da so me stlačili v “nenaravno” okolje – stanovanje. 😉

A65 – seveda se pes prilagaja ljudem – za to je tudi ustvarjen. Jaz nimam nič proti vonju in moj fant tudi ne, ker zna tudi njegova mačka prismrdeti domov huje kot moj pes- še posebej, ker se je navajena valjati po drobovini njenega ulova in po gnoju na sosedovem vrtu, česar mojemu psu niti na misel ne pride.

Edina prilagoditev psu so sprehodi za opravljanje potrebe, ker nikomur ni všeč, ko ga tišči na stran, pa nima kam iti. Zato se prilagodim in si vzamem tistih 5-10 minutk da pes opravi svoje raje, kot da imam doma vse posrano – ima težave z zadrževanjem in kljub navajenosti na sobno čistočo se zaradi bolezni zgodi tudi kakšna nesreča. Tako kot otroku, ki ga ne pelješ pravočasno na wc in se polula v hlače. In ne, psa ne človečim, samo primerjam.

Ta prihodnji pes sicer ni težava v odnosu, temveč v osebnih pogledih na svet. Nihče ni popoln in niti dva človeka nista popolnoma istega mnenja – sicer bi bilo na svetu res dolgočasno – a kljub temu verjamem v kompromise, pogovore in reševanje težav, ne pa v direktne napade na druge. To zadevo želim doreči pred skupno selitvijo, ker sva vse ostalo že dorekla. Pač sem taka, da planiram v naprej, ker imam stvari rada razčiščene in pošlihtane.

Ker je za nek odnos ključno ne le to, kako znata dva prijetno preživljati skupne trenutke, temveč tudi, kako se spopadata s skupnimi problemi, bosta s tem vprašanjem zaorala ledino. Samo za želeti vama je, da ta izkušnja pokaže, da imata več skupnih, osebnih pogledov na svet, kot misliš doslej.

Itak pa prave želje s časom ne izgubljajo svojega žara…

S problemi sva se do sedaj spopadala skupaj in sva že vsakega rešila brez prepiranja in jeznih pogledov.
Pri tem “problemu”, ki to v bistvu ni – to so le različna mnenja – se tudi nisva kregala. Jaz sem mu mirno povedala svoje želje, on pa meni svoje stališče do tega. Sicer mi ga je uspelo malo omehčati danes zjutraj in dovoli to, da bo pes v mrzlih dnevih na hodniku, si pa še vedno želim doseči, da bi imel pes vstop v stanovane tudi ob lepšem vremenu in da pesjaka sploh ne bi bilo – spal bi na hodniku.
V vsem se sicer dobro ujemava in imava oba rada živali, njegovo mnenje je le, da večji psi ne sodijo v stanovanje- čemur jaz seveda ne verjamem – velik ali majhen, še vedno potrebuje družbo. To je edino, pri čemer se ne strinjava. Počasi lezeva v pravo smer.

Sicer pa sem jaz dovolila, da njegova mačka biva v najinem prihodnjem stanovanju, kjub temu, da je ponavadi umazana, smrdljiva kepa bolh, ki se ponoči plazi v hišo in prinaša ostanke ulova na posteljo. S tem se ne strinjam,ker za njo čistim jaz ( njemu se nekako gabi, se mu ne da, pa itak sem vet. tehnik in mi ni težko, bla bla bla….)vem pa, da je to njegova žival in da jo ima pravico vseliti kamorkoli gre tudi on. Ne bi imela pa proti da on počisti drobovino iz hiše in z nje….

No vidiš, vse sestavine za kompromis so tukaj….ti čistiš za mačkom, on pa gleda psa v hiši.
Vse se da zmenit.
Je pa to res lep preizkusni kamen za bodoče probleme….če se bo dečko naredil neumnega in
mačka pač poskušal “zatajiti”kot samo po sebi umevnega (itak pucaš ti, ker se ti kao ne gabi??)
psa pa vseeno ne bo hotel notri….potem imata problem, večji od psa…..

Aja, pesjak…moji so sicer v hiši, ampak razmišljam tudi o pesjaku za poletni čas, kadar me ni doma,
da sta na luftu in spremljata kaj se dogaja….ampak SAMO, če me ni doma, ali pa če bi prišli
kakšni “delikatni” obiski recimo….

Ja, za mačko pucam jaz, in jo jaz tudi kopam, vozim k veterinarju, razglistim, dam ampulo proti bolham in klopom, jo češem, jo večkrat nahranim, ji dajem vodo, pucam njen wc v hiši…ker se to meni ne gabi. Ne rečem da mi je to težko početi – NI MI! Mačko imam rada kot svojo žival, rada skrbim za njo, nemaram sicer pucat drobovine – ker mi smrdi – a jo vseeno, ker sem mačko skoraj že posvojila za svojo 🙂 Torej zanjo mi ni težko skrbet in to res rada počnem. Seveda tudi on čisti njen wc, jo hrani, vozi k veterinarju…le drobovine ne popuca 🙂

“Delikatni” obiski, ki se zmrdujejo nad mojim načinom življenja in nad mojimi hišnimi živalmi, pa pri meni nimajo kaj početi. Psu ne pustim, da po obiskovalcih skače, da jih nadleguje, da jih prosi za hrano itd. gre na prostor in je, kot da ne obstaja. Ne dovolim pa tudi, da obiski vihajo nosove nad mojo živaljo, ker vem da jim ne počne nič, da bi se morali narediti “fine” in “uboge”.

Hehe. midve se razumeva 😉
Pod “delikatnimi obiski” sem jaz bolj mislila ljudi (ki jih ni malo) , ki se psov zelo bojijo. Jaz sem imela
precej ekip delavcev recimo (pri obnovi hiše)in eni so zganjali cel cirkus zaradi psov….ki jim seveda niso
hoteli popolnoma nič, razen jih povohati ob prihodu :-))
Imaš pa tudi take (odrasle in otroke), ki sicer ne bodo nič rekli, bodo pa povsem otrpnili od strahu, že
če se jim pes približa na par metrov. Takrat se mi zdi prijazno, da pse za ta čas zaprem, da se lahko
tak človek sprosti, dokler je pri meni…

No, jaz za svoje “delikatne” obiske vem, da jim pes ni ušeč, ker je pač pes. Nihče se ga ne boji, je majhen, nevsiljiv… ampak je pes. Zato takih obiskov ne maram, če pa že pridejo, jih ne postavljam na prvo mesto. Pes je pri vseh obiskih miren, na prostoru in “ne obstaja”, zato takega nesramnega obnašanja od obiskov ne dovolim. Se je že zgodilo, da je prišla od strica žena in začela dirigirati kam lahko pes gre, kam ne, ga zaprla v kopalico in rekla da naslednjič ko pride, naj ga ne vidi, naj ga vržem na cesto, ker je to en navaden kup smradu in bolezni…itd. Sem jo vljudno ustavila in ji povedala, da pri meni s takimi izjavami in obnašanjem ni zaželjena , potem pa postala nevljudna in ji povedala da se lahko sama pobere na cesto. Pa je naslednjič, ko je prišla, bila užaljeno tiha, samo mene to res ne gane.

Človeka, ki se psa boji, prepoznam takoj. Otrpne, korak mu zastane, se skuša v velikem loku izogniti itd… Zato svojega psa povlečem k sebi, ga dam na drugo stran poti, ali pa grem okoli iz vljudnosti do sočloveka, ki se boji vsakega psa – velikega ali majhnega. Pričakujem pa tudi določeno vljudnost nazaj – da se za mano ne sliši izjav ala: čudakinja, nesramnica, koza, krava… Da se name in na psa ne kriči, ne krili z rokami…Ker je pes privezan in miren, se odmakne in potrebe po takih akrobacijah resnično ni.

Smo meli tudi otroke na obisku, ki so se psa bali, pa sem ga dala na prostor, pa počasi k njemu, pobožat, nič se ni za bat…zdaj so najboljši prijatelji in mi ga večkrat “ukradejo” za sprehode in izlete.

Tako je pri meni 🙂

Wuhuuuuuuu vesela sem ko urca ! Fant je ne le privolil v bivanje psa v stanovanju, celo zahteval je, da če bo že v stanovanju, mora imeti dostop tudi na kavč, da bo imel s kom gledati TV ko mene ne bo doma 🙂 Še rekel je, da gre lahko v kuhinjo takrat, ko se tam ne kuha in ne je, in da sme v spalnico, le na posteljo ne – za kar imam občutek da se bo kmalu spremenilo. Jaz nimam nič proti temu, da je psu dovoljeno povsod, samo tole s kuhinjo moram še malo premislit… 🙂 Drugače pa mi je uspelo in sem želela deliti uspeh z vami 🙂

Prepričala sem ga pa tako, da sem mu rekla, da če je njemu samoumevno dovoliti umazani mački, da se sprehaja po stanovanju, je meni samoumevno dovoliti čistemu in zdresiranemu psu bivati v stanovanju. Tako da skela, najlepša ti hvala, saj si mi dala odličen namig kako ga prepričati 🙂 !!!!!

Me veseli, veliko skupnega ckrkljanja vam želim….

Saj pesjaka nikjer nisem omenjal in se strinjam, da ni njegovo naravno okolje. Predvidevam pač, da ljudje, ki imajo psa in imajo možnost imeti psa zunaj ali noter, imajo ograjeno posest. Tam pa je lahko pes prosto spuščen. Menim pač, da je dvoriše oziroma vrt vsekako bolj naravno okolje za psa, kakor pa stanovanje. Verjetno pa je to tudi odvisno od pasme.
Menim pa, da je Skela dala dober predlog glede kompromisa.

Marko, seveda nisi rekel da je pesjak naravno okolje psa, sem pa rekla da je fant hotel psa imetu zunaj v pesjaku, kar meni nikakor ne pride v poštev zaradi zgoraj navedenih razlogov.
Tudi okrog hiše je vrt in je ograjeno, in bo imel pes možnost izhodov ( čez poletje recimo pa v toplih dnevih( ne ravno v dežju in mrazu) bodo vrata stanovanja zanj odprta.
Hotela sem le, da pes biva z mano v stanovanju – beri : da lahko vstopi v stanovanje, da lahko noter spi, je, pije, se crklja itd. in ne da je zaprt zunaj v pesjaku.

Je zelo odvisno od pasme:
čivave, pekinezerji, buldogi, maltežani, beagli, jazbečarji itd.itd..itd. ne spadajo ven v pesjak ali huje – na verigo.
Psi večje rasti so lahko tudi zunaj – a jaz tega pri sebi osebno ne dovolim, ker ni potrebe da je pes zunaj zprt medtem ko se jaz grejem doma na kavču.

So pa tudi psi večje rasti, ki zunaj sploh ne morejo biti – hrti, recimo, pa nemške doge, madžarska vižla, weimaraner, setri, dalmatinci, perujski goli pes,…. zaradi dlake in slabe odpornosti takoj zbolijo, sploh hrti in goli psi.