Pozdravljeni!

Sem mama 7 mesecev stare punčke. Že nekaj časa opažam, da razvoj naše punčke ni povsem običajen. Je drugi otrok, s prvim nismo imeli večjih težav. Zanima me ali obstaja možnost CP tudi pri starejšem dojenčku, ki je gibalno že dobro razvit – da začne nazadovati. Hčerka namreč že kobaca, vendar opažam, da je nekatere veščine, ki jih je že obvladala, pozabila…npr. obračanje s hrbta na trebušček in obratno…, zgleda kot da je tisto, kar je hitro osvojila tudi hitro pozabila. Moram dodati, da imamo precejšnje težave s hranjenjem že skoraj od samega začetka. Že na začetku je odklanjala dojenje, kljub mojemu trudu, tako da smo po treh mesecih pristali izključno na adaptiranem mleku. Težava je, da odklanja tudi hranjenje po steklenički in je vsako hranjenje še vedno prava muka. Hčerka ima potrjen refluks, zaradi česar slabo spi, veliko se premetava…, zato se že zjutraj okrog 5h-6h prebudi sitna, nerazpoložena in zaspana. Po eni uri do dveh, pa bi šla ponovno spat, čeprav je prej zdržala biti budna tudi do 4 ure po prebujanju. Goste hrane še ne sprejema. Že ob pogledu na stekleničko se vznemiri, včasih začne že ob pogledu nanjo jokati, vendar ker je lačna se z muko potrudi, da nekaj popije. Pred tem je hranjenje sprejela vsaj tik preden je postala zaspana in je v spanju popila, tako da smo se na ta način nekako prebijali, sedaj pa tudi to ne uspeva več. Videti je, kot da je pred hranjenjem že tako zelo utrujena in nerazpoložena, da se ne uspe umiriti in nekaj pojesti. Če ji pa hrano ponudim prej, odklanja in se na vsakih par požirkov dviguje in krči. Krči se tudi skoraj po vsakem hranjenju, tako da včasih traja tudi celo uro preden zaspi, čeprav kaže znake zelo hude utrujenosti. Med in po hranjenjih se pogosto tudi zateguje nazaj, zategne vrat in nogice (glavico je trdno pokonci držala že kmalu po rojstvu, imela je tudi motnje požiranja). Prej je ob času hranjenja običajno jokala, če ne drugo preden je postala zaspana, sedaj niti joka več ne oz. bolj malo…, joka le še ko vidi, da mora jesti, ker ve, da jo bo bolelo. Sedaj joka res le še takrat, ko jo nekaj boli. Skrbi me tudi to, da se ponoči ob 2h ne prebudi vedno (včasih se, včasih ne) za hranjenje in ne zajoka močno kot je včasih, čeprav je nočni obrok dokaj obilen (150 ml). Če jo pustim brez, ona spi do jutra in se sploh ne prebudi, vendar so potem čez dan hude težave zaradi manjkajočega obroka…Sumim, da je zaradi prevelike utrujenosti, ki je posledica refluksa, saj jo ta včasih tako zdela, da se ne more niti prebuditi…Zaradi preutrujenosti se dogaja, da se ne zbudi niti za lulanje, tako da je zjutraj plenica čisto polna, poleg tega pa se še v kahlico obilno polula. Vidim, da se ponoči napenja, da bi lulala ali pa spustila vetrove, vendar zaradi prevelike utrujenosti, tega ne stori, temveč se ob tem le premetava, saj se ji istočasno vzdiguje želodčna vsebina, ki jo občasno tudi vdihava, zato kašlja in hrope. Čez dan se tudi izredno veliko slini. Strah me je, da bi iz naštetih razlogov hčerka razvila nekakšen strah tako pred lulanjem in kakanjem, ker ji ob te vsebina “buta” gor in zraven podira kupčke. Ko je budna, med igro pa kar pozabi lulat…, kakanje pa zadržuje, tako da nastane problem ponovno pred hranjenjem, ko jo pritisne…,tako lulat, kot kakat, pa še zaspana povrh…Če jo pustim, da se zjoče pa se stvar še poslabša, saj postane potem tako zelo razdražena, da ničesar noče…Pri kakanju ji že cel mesec pomagam z masažami, kopelmi in maslom. Ker je zadnje čase tako hudo, sem začela tudi z uporabo kahlice, da jo spomnim na odvajanje. Če se že zjutraj ne pokaka, podnevi ne spi oz. slabo spi, cel dan se napenja in odklanja hrano…, drug dan pa potem sledi zaprtje, hud jok in kakanje trdih bobokov, nespanje, slaba prehranjenost, razdražljivost…, ob tem postane tudi apatična in ne vzpostavi očesnega kontakta, pogosto strmi v prazno, je brez energije, brezvoljna in se ne odziva, ko jo pokličemo po imenu. Bojim se, da smo se znašli v nekakšnem začaranem krogu, ki je iz dneva v dan bolj začaran in iz katerega ne vidim izhoda. Kaj predlagate, bi bil smiseln obisk nevrologa ali celo otroškega psihologa. Ne vem več, na koga bi se lahko obrnila po pomoč v tem primeru. Skrbi me, saj ne vem, kako bo s hčerko in njenim razvojem, ob vseh prebavnih težavah, ki še vedno vztrajajo.

Hvala.
lp

Spoštovani,

iskrena hvala za zaupanje in podroben opis težav vaše hčerke. Težko ob tem opisu karkoli komentiram, ker ste navedli nekaj običajnih razvojnih značilnosti otrok v tej starosti pa tudi nekaj posebnosti, ki si jih ne znate razložiti. in da Vas ne bi preveč skrbelo ter, da dobite ustrezna navodila za reševanje zadreg, ki jih ima deklica, Vam priporočam, da pri otrokovem pediatru poveste enako kot ste tu navedli in zaprosite za pregled v razvojni ambulanti. Ker ne vem, kje ste doma, vam tudi ne morem tukaj priporočiti nobene razvojne ambulante in naj hčerko napotijo v najbližjo. Če ste iz Ljubljane, pa mi sporočite na moj e-naslov: marija.bozic@soncek,org. Na domači naslov Vam lahko pošljem dober interni priročnik o razvoju majhnih otrok, kjer je nekaj napotil tudi glede težav s hranjenjem in odvajanjem.
Zgodnji otrokov razvoj je pomemben in zato raje obiščite strokovnjaka v razvojni ambulanti, kajti Vaš strah in stisko zaznava tudi deklica in to povečuje njen nemir.
Verjamem, da boste našli prave odgovore in se veselili razvoja svoje deklice.

Vse dobro. Marija