Pozdravljeni,

upam, da bo to dolgost kdo prebral, saj je brez podrobnosti težko razložiti situacijo

sem dekle, ki se bliža svojim dvajsetim v razmerju z dokaj starejšim moškim/fantom. Vedno več časa sem gelde tega slabe volje, razmišljam o tem kako ga zapustiti pa enostavno nimam dovolj energije, moči, znanja, izkušenj… Dala sva skupaj že mnogo, tudi skupno življenje. No pa tudi tako sva skupaj skoraj ves čas, ker sama res ne znam in “nimam pojma”, se počutim zelo nemočno, se obračam na vas. Lahko je nekaj reči, težko pa nekaj resnično narediti, če v sebi nimaš pravega poguma. Nekako nepričakovano je iz svobodnega druženja to postal odnos. Začetek je bil sicer res najboljši (kot očitno v večini ljubeznih), ampak kmalu se je začel pri meni občutek meni, da ni prebolel svoje bivše, dobro to sem dala že zdavnaj mimo in sem prebolela in nadaljevala. Ko sem še mislila, da nič med nama ni resno in mu povedala za nekoga, da sem bila z njim (saj sem iskrena pri dogovorih), takrat je bilo to zadnjič in takrat sva nekako pristala v zvezi. Začeli so se očitki, da sem k*3 nesramna in podobno, to še vedno traja. Zasliševanje kamorkoli sem odšla s prijateljicami, do vsake posamične podrobnosti; ko ga sama začnem spraševati enako (sicer bolj sarkastično kot zares, da bi dojel kako se jaz počutim ob njegovem zasliševanju, ko me zaslišuje, se največkrat skregava v smislu kakšna sem..). Stike sem tako s prijateljicami spustila skoraj na nulo. Naj priznam, da v teh dveh letih nisem navezala nobenih novih stikov, počutim se kot neka 30letna žena, ki se kar naprej krega s svojim možem. Skratka če preračunam sem nesrečna večino časa, rada bi živela in uživala svojo mladost, po drugi strani pa imam njega rada. Če bi imela moč, bi to prekinila v trenutku saj vem, da obstajajo tudi drugi ljudje in, da ni on edina stvar v vesolju. Ampak ni lahko. Sem mu že milijonkrat povedala, da nočem bit z njim, da me onesrečuje pa me očitno ne jemlje resno, oz tudi, ko sem že poskušala oditi, sem končala kot majhna punčka, ki nima pojma in z lahkoto naseda, mi je jokal in vse in sem dejansko verjela da bo boljše. Na živce mi gre tudi, ker je fant dal v življenju skozi že toliko lepih trenutkov, ljudi, zabav..sama pa še živeti nisem začela in sem našla njega. Pred družino o njem lepo govorim, ker sva še vedno dosti pri meni in bi se počutila bedno, da bi ga ves čas pljuvala ob enem pa ves čas preživljala z njim. Želim si urediti življenje za sebe ampak je vedno tu on in tega ne morem. Ne znam. Rabim pomoč. Nasvet. pri meni si tudi urejava prostor, kjer bova skupaj. Večino stvari postori on, in mi sploh ne pusti oz. hoče imeti vedno prav. Bojim se ga zapustiti zdaj, ko sva tik na robu konca tega, saj mi bo metal naprej kaj vse je naredil za mene jaz pa sem taka, da bolj kot se trudi grše se obnašam do njega itn. čeprav ga za nobeno stvar nisem prosila, kar sam se vsili. Ko končno pridobim nekaj financ vse dam za NAJU namesto za MENE, SEBE, in potlačim vse plane, ki sem jih prej imela…. in to vlečem že kakšno leto. Enostavno nimam moči, ni lahko…. vem, da bi hodil k meni, me prosil, me iskal, me klical po 100krat na dan … Sama sem krhka, in lahko je nekaj reči, ampak težje narediti premik. Poleg tega pa ni oseba, ki bi dojel, da me dela nesrečno in odšel sam od sebe ampak sili in sili in sili …

želim si živeti in dihati, moj srček je zaklenjen. občutek slabe vesti je neprestano v meni. ja tudi rada ga imam a ljubezni tu ni več niti malo. povedala sem mu že vse mogoče v obraz, tudi tepel me je že (pod vplivom alkohola) pa sem še vedno taka naivna koza

iščem si nekoga, močnejšega od njega da bi se z njim pojavila pred njim in da bi zdajšnji potegnil takratko,

Spoštovana trulilulila,

ogromno nemoči je čutiti iz vaših besed, prav kakor bi delovali po programu, ki vam ukazuje, da ne smete biti močni, ne smete vedeti, ne smete znati – da potrebujete pomoč in nekoga, ki vam bo svetoval, saj vi tako ali tako ne veste, če pa že veste, ne zmorete … Začaran krog. Od kod ta program? Kako to, da domačim tako nič ne zaupate, da se pretvarjate, da je vaša zveza v redu, ko v sebi čutite, da je vse narobe?

Iščete nekoga, ki bi vam svetoval. Iščete »nekoga, močnejšega od njega da bi se z njim pojavila pred njim in da bi zdajšnji potegnil takratko«. Iščete skratka nekoga, ob katerem bi že spet imeli občutek nemoči in njegove nadmoči, prevlade. Skozi to pa pravzaprav iščete pot iz otroškosti v odraslost; iščete pot do sebe, kakršni bi želeli biti.

V resnici veste, zmorete in znate prav vse, kar potrebujete, da bi uredili sedanjo situacijo. Da pa bi to znanje in moč lahko uporabili, potrebujete podporo. Potrebujete nekoga, ki bi verjel v vas, da zmorete. Zato vam toplo priporočam, da se pridružite kaki skupini za delo na sebi. Na tem naslovu[/url] boste zagotovo našli kaj zase.

Da bi se čimprej lotili iskanja sebe, vam želim,

draga Triulil…,

začni s tem, da poveš svojim domačim, da ne želiš biti več z njim. Občutek imam, da to tvoje skrivanje pred domačimi, da vse funkcionira, nakazuje da vendar želiš biti z njim.
Pokaži svoje karte in ne vidim zakaj bi bilo strašno iti na svoje in postati samostojen? Vrni mu njegove stvari in pojdi.