Pozdravljeni,

rada bi nasvet glede nečesa, s čimer se zadnje dni nekoliko obremenjujem. Z mojima staršema (mama-MOM, oče-njen zvesti služabnik, zadnje čase se sprašujem, če ni tudi on MOM, ali pa se je samo uspešno zlil z njo) trenutno nekaj mesecev nimamo stikov, ker sem po našem zadnjem stiku jaz popolnoma ponorela – oče je šel čez vse moje meje, ko mi je ob nekem našem pogovoru (o neki banalni temi) zabrusil, da imam neprimeren ton glasu. Tako daleč smo prišli, da mu ne paše niti več, da sploh kaj rečem; vse je narobe. Rekla sem mu, da nikomur ne pustim, da mi postavlja pogoje glede tega, kaj smem govoriti in celo kako. Pa je rekel, med drugim, da sem psihično neuravnovešena. Danes mi gre kar malo na smeh, kako znajo vse obrnit. Pika te tako dolgo, dokler enostavno ne zmoreš več, in ko rečeš dovolj, ti reče, da se ti meša, ker se jeziš. V teh mesecih, ko ni nikakršnih kontaktov, sem tako mirna … Kot da kar naenkrat diham bolj s polnimi pljuči. Nikogar ni, ki bi me kritiziral in me stalno opozarjal na to, kaj delam narobe. Zato o tem, da bi spet vzpostavili stik, trenutno ne razmišljam, čeprav me moj 5-letnik vedno bolj sprašuje, kdaj bomo šli spet k babici in dedku. Za zdaj sem mu rekla samo to, da vem, da ju pogreša in da ga razumem, ampak trenutno jaz ne zmorem drugače, ker se z babico in dedkom ne razumemo. On mi odgovarja, da naj se jima opravičim, pa bo. (Zanimivo, kako je to videti skozi otrokove oči – jaz sem slaba, jaz se moram opravičit. Dobri manipulatorji znajo tako prikazat, pa ne samo pred otrokom) Zanima me, kaj bi vi rekli otroku. Ne zdi se mi na mestu, iti v neke globine, mu razlagat, kaj in kako, ampak otrok me vedno pogosteje sprašuje, kdaj že gremo tja in ker tudi sama ne vem, kdaj in če bom spet zmogla kakšen stik, ne vem, kaj naj mu na ta del sploh odgovorim. Je sploh možno 5-letniku to zadevo tako pojasnit, da bo razumel, a hkrati ne bo čutil zamer? Navsezadnje sta onadva do njega ok, imata ga rada – verjetno bolj kot mene in on ima rad njiju.

Hvala za nasvete!

Lej, ne delaj stvari “lepih” in ne olajšuj nikomur nič.
Tako dolgo si navajena plesati, kot rečejo, da ne tebi (in otroku seveda še manj) ne pride na misel,
da sta za stike potrebna dva.
A dedek in babica pa ne pogrešata vnuka? A nimata telefona? A sta nepokretna?
A da bi onadva prišla pogledat vnuka je pa fantastika?

Ne sprejmi odgovornosti za stike samo nase, ne opravičuj se za tuje napake.
Ker pa otrok ne more vsega razumeti in si stikov želi, mogoče lahko najdete drug način, kako bi se
lahko družili….mogoče bi ga pa dedek in babica kam peljala? Na izlet, v živalski vrt – da tebi ni treba
tja?
Naj otrok sam pokliče in ju vpraša…..pa bo dobil odgovor od njiju – kakor je tudi prav.

Po vsem tem času in pucanju gnoja mi je še kako jasno, kaj so človeški odnosi in kako funkcionirajo. Tudi niti slučajno več NE plešem, kot kdo to od mene zahteva, sicer bi že en dan po sporu prijokcala nazaj k staršem oz. bi do zdaj kontakt bil že zdavnaj spet vzpostavljen. Verjamem, da je nasvet dobronameren in v teoriji se strinjam, ampak mater, da me je pogrel. Nisem ovca in malo preveč sem inteligentna (tudi čustveno) za tole. In če česa ne prenesem, ker sem to čisto preveč prenašala že svoje celo življenje, je, da mi nekdo, ki me ne pozna, govori, kakšna da sem, o čem premišljujem, kaj meni pada na pamet. Lahko bi z malo več občutka za sočloveka tole napisala, ljudje smo ranljivi. Taki, ki jim celo življenje tisti, ki so jim najbližje, servirajo, da je vsak njihov gib napačen, pa sploh.

Moja starša sta pravzaprav že poskušala navezati stik, pa se jaz ne odzovem. Ker ne zmorem, ker enostavno nočem. Ker sem zmatrana od drame. In ker ne prenesem več, da nekdo ves čas dreza vame. Ker nočem, da moja otroka to gledata. Ne znam pa še učinkovito postavljat meja in najprej moram predelat še vso to jezo, ki jo v sebi nosim, preden lahko mirna stopim prednju in se vsak nadaljnji poskus manipulacije samo odbije od mene. Navsezadnje imam tudi moža, ki ga pravtako naš odnos duši, ker je tudi on zanju slab (v nasprotju s sestro in njenim možem, ki sta zlata), tako da tudi sam pravi, da mu paše to obdobje brez stikov.
Si pa tudi ne želiva, da bi starša sama kam odpeljala najina otroka, tako da to ni opcija.
Torej vprašanje ostaja: koliko, kaj povedat 5-letniku o starih starših z MOMom. Situacija pa ostaja taka, kot je, ker jaz tako želim. In ne mislim, da bi morala moja starša mojemu otroku karkoli pojasnjevat, ker enostavno tega nista sposobna.

Pozdravljena hčigospekraljice!

Super, da si postavila meje, to je velik korak. Povsem razumem, kako dober občutek je, ko se končno oddaljiš in imaš verjetno prvič po dolgem času dovolj ( čustvene) energije in miru, da stvari začenjaš videvati takšne kot so in ne takšne, kot te poskušajo prepričati, da so. Je pa to dolg proces, da se res dovolj odmakneš in da se razbremeniš posledic, ki ti jih življenje s takšnimi starši prinaša, ker je to res tako zelo bolano, da je težko razumeti, kako so lahko starši sploh takšni.

Povsem podpiram tvojo odločitev, da vnuki ne vidijo starih staršev brez tvoje prisotnosti. Če so delali tako s teboj, ni šans, da bi se sedaj čudežno spremenili in da bi lahko imeli z vnuki sedaj normalen zdrav odnos. Morda jim bodo določili drugačno vlogo, kot tebi ( npr, ti si bila krivec za vse, otroci pa lahko postanejo Zlati otroci, ki ne morejo storiti nič narobe in ki jih starši ali stari starši ponavadi prav bolno navežejo nase, tudi s podkupovanjem).

Težave pri stikih z vnukih takih starih staršev je, da pogosto tudi namenoma minirajo svoje otroke, kot starše in da lahko nezavedno ali celo zavedno prenašajo svoj grd odnos do otrok na vnuke ( tvoja mamica je tista, ki je grda, kriva…..jaz sem samo uboga super babica ( dedek) s katero tvoja mamica tako grdo dela…itd). Poznam primere, ko so stari starši ne samo minirali vzgovjo , temveč celo povsem obrnili vnuke proti svojim staršem in je trajalo leta, da se je škoda popravila. Zato ni nič hudega, če ne morejo biti z babico in dedkom, ker nista zdravi osebnostni ( bi dala otroka v varstvu takšnim osebam, če ne bi bila ravno tvoja starša?) . Pa tudi, če si ob stikih prisotna ti, ni primerno, da se obnašata do tebe, tako kot se obnašata, ker dajeta vzgled otrokom ( tvoja mama je slaba, nič ne more narediti prav…itd) in če ne drugega jih povsem zmedeta. Kar se deloma že kaže v njunem odnosu do tebe, saj sta mogla že nekaj govorit proti tebi, da ti sedaj otrok pravi, opraviči se, pa bo ok. Vedi, da so takšni stari starši mojstri, ko je treba za tvojim hrbtom govoriti proti tebi. Npr. Jaz imam tvojo mamico tako zelo rada, ampak ona je tako grda do mene…

Otrokom ne bi skrivala, vendar bi jim povedala na način, ki jima je razumljiv. Težko povem konkretne stavke, ker ne vem kakšno komunikacijo imaš z otroci. Najbolje, da jima daš primer. Npr. Se spominš ko se je tista sosedova punčka do tebe obanšala tako grdo ali kako je sosedov fantek vpil in kričal in se metal po tleh, ker mu mamica ni hotela dati piškotov pred večerjo.?…no vidiš tudi babica in dedek se včasih obnašata tako in čeprav sta velika in odrasla se nekaterih stvari še vendo nista naučila in imata precejšne probeme sama s seboj ali ne znata imetai rada ali….v glavnem jima poveš, da babica in dedek ju imata ( in tebe ) sicer rada, kolikor pač lahko, vendar se tako zelo grdo, neprimerno obnašata, da ni zdravo, primerno biti z njima, doker ne bo drugače. Hm,,,,res je težko konkretno odgovoriti, ker z otroci se ne da splošno pogovarjati, najlažje jim je vse na primerih, ki jih poznajo prikazati.

Svetovala bi ti, da si morda prebereš knjigo :
Ko zaškripa med materjo in hčerjo ( Vicotria Secundo) kjer govori o različnih vrstah povsem neprimernih mater in dinamiki, ki se pri tem pojavlja in kako jo razplesti. Zelo dobra sta tudi dve angleški knjigi.

Understanding borderline mother
How to survive borderline parent
( http://www.bookdepository.com – interneten nakup knjig , ki so v diskontu in jih dobiš brez poštnine)

Izjemno dobra pa je tudi internetna skupina odraslih otrok mejnih in narcističnih staršev ( dovolj že osnovno znanje angleščine in pomoč google translate ali še bolje odličnega internetnega slovarja http://www.pons.si. Tu je tema o starih starših in kako razložiti vse skupaj otrokom pogosta.

WTOAdultChildren1
This group is for people age 18 and over who have or who had a parent with borderline personality disorder. To join this group, send a blank email to [email protected]
or visit our homepage at: http://health.groups.yahoo.com/group/WTOAdultChildren1

https://www.bpdcentral.com/support-groups/

Pri vsem zgoraj opisnem ne gre toliko, da bi se ukvarjala z njo, temveč da bi razumela kakšne posledice je to pustilo na tebi ( in otrokom) in kaj sedaj s tem, kako se iz tega izplesti.

GittaAna