Našla sem ta forum čisto po naključi..
ker sem začela razmišljat da je moj partner ali psihopat ali narcis ali ženomrzneš, ki uživa da se ljudem ob njemu meša…
poleg tega ga imamo radi ker je zelo zabaven..kljub izpadom…včasih so še tile izpadi smešni… oz. ne vem kdo sploh je??
že štir leta najine veze mi ni čist nč jasno s kom sm?? k da bi mel trojno osebnost
a me ma res rad al je z mano ker ga finančno živim… ali zarad tega ker dobiva energijo od mojih izpadov… po štirih letih sem čedalje bolj živčna in sploh več nisem jst….
ne bom razlagala u detajle ampk res ne vem s kom sm!! ne spoštuje me… a na drugi strani mi govori da brez mene ne more in da me ljubi… počutim se k jojo… ko se že vdam in hočem jit… s svojim humorjem in karizmatičnostjo me pridobi nazaj… ne vem več kdo je bolj neumen ali jaz ali on… na koncu mu sploh več ne znam razložit zakaj sm razburjena, in ponavadi me tako govorniško zmanipulira da si mislm da JAZ pretiravam in potem se ponavadi prilagodim in grem naprej kokr da ni nič….
ne vem več ali bi mogla sama sebe obravnavat da sm se sploh znajdla u zvezi s takim človekom? kaj je z mano sploh narobe…. kok naj vem al je narcis al psihopat al kaj…… cele dneve sm skoncentrirana samo še na njega…. ne morm več kar skoz sm živčna pa tesnobna…… pa kar še zmeri neki rinem….
a me lahko nekdo spusti na realna tla… kako mam lahko nekoga po vsem tem rada?!

ko sem ga spoznala je biu princ na belem konju… potem pa se je začela manipulacija in pranje glave….pecanje bab…. dela me lubosumno nalašč… da norim.. včasih mi je vsaj reku da ne rabim noret da ma mene najraj da me ne bo prevaral… zdj tut tega več ni…. zdj je da mejva zvezo brez jokcanj in romantike ker on ni romantik….če mu kej ni prou se začne čustveno odmikat kokr mu kej ni blo prou – to je taktika ki najbolj zaboli…
ko hočem jit me premami nazaj….. včasih sm še mela kej ponosa zdj sm še to zgubila…fak kaj si jst dovolm….

tok sm jezna nase! ne znam si več sama pomagat mislm da rabim psihologa ki mi bo dal drugačen pogled na situacijo… na začetku je še moledoval naj ostanem pa se opravičeval… sedaj teh opravičil več ni…je samo še žal ti bo ker me boš pogrešala.. že tok me je podredil da dejansko verjamem da ne bom več mela nobenga tok rada…. mislm da sploh več nism sposobna met normalne zveze! zveze brez dram kjer te partner spoštuje…. bojim se da bi prej al slej zbežala iz take veze…. no tole sem delila z vami da mi bo mal lažje mogoče…. mislm da je najbolj da začnem sebe obravnavat kaj sploh vidm na takem moškemu ki me ne spoštuje….

Spoštovana,

za začetek ti priporočam, da se lotiš branja vse zgodb in opisov ter odgovorov, ki so na tem forumu. Še zlasti odgovori so čudoviti, ga. Gitta Ana je res strokovnjakinja in nam je odprla oči.

Jaz osebno sem v svoji primarni družini živela s staršema MOM. Finančno sta dobro skrbela za nas otroke, so bile pa na sporedu nenehne drame, komedije, tragedije, dnevno menjavanje razpoloženja, nenehna hoja po prstih, da se ju ne bi užalilo, ujezilo, nenehno poskušanje ugajati jima, nenehen trud po vsem…. nič ni pomagalo: ne trud, ne uspehi otrok, ne prilagajanje, ne ugibanje njunih potreb. NIČ!

Še vedno pa sem bila mnenja, da je to pač povsem normalna družina in da je povsod tako.

Potem sem se poročila s čudovitim človekom in še po več kot 30 letih zakona ni bilo nobene drame, vsak dan je miren, mirno se pogovarjamo, smo sproščeni, nihče se ne trudi ugoditi drugemu pri “muhah”, mir, mir, mir….. In ko pridem na obisk domov, so spet drame, drame, drame…..

Šele s prebiranjem tega foruma sem ugotovila, zakaj ta moja starša delala nenehne drame in da je lahko življenje tudi mirno. Od tega spoznanja dalje se vsak dan zahvalim za mojega mirnega moža in moja mirna otroka.

Zato draga moja, zaslužiš si MIRNO življenje brez dram. Kot pa berem zgodbe, so koraki do tja mukotrpni, vendar se splača.

Torej, pogumno preberi napisane zgodbe, za tvoje življenje pa lahko poskrbiš samo ti. Srečno.

Pozdravljena “ena mona”!

Tale kaos v svoji zvezi ne boš rešila tako, da se boš ukvarjala z njim ( razen kolikor rabiš za zaščito svoje pameti in čustev) temevč, da boš vso to energijo, ki jo sedaj usmerjaš vanj, začela usmerjati vase in se začela ukvarjati s seboj.

Sej s pametjo veš, da je vse skupaj hudo narobe, vendar te čustva vlečejo v tisoče smeri in to, da se jim ne znaš upreti ali jih vsaj spraviti v red pomeni, da imaš tudi ti velik problem, da ni problem samo on. Njega ne moreš spremeniti ( niti ni prav, da po svoji podobi spreminjaš druge), ker se nikoli ne bo spremenil drugače, kot po svoji volji in ker se takšni primerki ponavadi ne spreminjajo, jim je čisto dobro, tako kot je, glede na to, da imajo lagodno življenje z manipuliranjem okolice, ki mu to dopušča. Edina sprememba, ki se zna pri njemu zgoditi je, da bo v primeru, da se boš ti čustveno stabilizirala, mu postavila meje..itd . raje našel drugo bolj voljno žrtev.

Takšni osebki običajno izbirajo osebe, ki jih lahko zmanipulirajo, Ker so preveč pošetene, naivne in še najbolj običajno, ker izhajajo iz disfunkcionalnih družin in zato ne vedo, kaj so zdrave meje, kaj je zdrav odnos …in se jim precej nore zahteve takšnih osebkov zdijo celo domače ( vsaj podzavestno). Ker tako nomsterji, momsterji živijo od tega, da črpajo energijo, denar, čustva od drugih so v tem res zelo spretni in zato je nekdo, ki ni zares čustveno stabilen za njih lahek plen. ( Še čustveno stabilne lahko obrnejo okoli). In če že temeljev nimaš trdnih, te lahko tak odnos povsem zavrti in te dodatno poškoduje. Ena od značilnosti odnosov s takšnimi osebki je, da ti na koncu ni jasno kdo je tukaj sploh nor in da končaš še bolj poškodovan, kot tarkat, ko si stopil v odnos.

Zato ti predlagam, da začneš z delom na sebi. Najbolje bi bilo, če bi našla kakšnega psihoterapevta, ki bi ti pomagal odkrivati zakaj si sploh padla v tak odnos in zakaj ga še naprej dopuščaš, četudi veš, da je povsem nezdravo. Če ne drugega pa vzami en zvezek in začni pisati vse, kar ti v zvezi s tem odnosom pade na pamet. Tako se ti misli in čustva zbistrijo, saj ko boš že n-tič pisala iste stvari ( ne morem, ne da se, kako lahko?, zakaj?….) boš tudi sama bolj jasno videla svoje vzorce okoli katerih se vrtiš.

MOrda napišiti tudi na eno stran – zakaj si želiš biti z njim in na drugo , zakaj ni dobro, da si z njim. Če boš iskrena, boš kmalu zatem, ko boš napisala, šarmanten, zabaven…itd prišla tudi do strah me je, da bo ostala sama, akj pa če ime prav in me noben drug ne bo hotel ( eden najbolj običajnih strahov, ki jih vzpeljajo momsterji in nomsterji), nisem vredna…itd. Na drugi strani, kjer pišeš zakaj ne, pa boš tako na papirju lažje videla kako noro je vse skupaj in bolj jasno dojela , kako neprimerne stvari mu dopuščaš.

Tak proces poglabljanja vase in soočanje s tem, kje je tvoja odgovornost, da si v takšnem odnosu traja kar nekaj časa, vendar je, kolikor je meni poznano, edini način, da se iz tega nekako rešiš in kar je še bolj pomembno, da ne padeš pnovno v tak odnos. Poleg tega pa so posledice, če tega ne boš storila veliko slabše, kot takrat ko boš ostala sama, ker te bo tak osebek pustil, ko ne bo več koristi – ko boš do konca izčrpana, brez denarja, stara ali ko bo našel bolj primerno žrtev. V primeru, da ga boš “izkoristila” za svoje učenje in osebno rast, ne boš imel na koncu občutka popolne izkoriščenosti in boš vsaj imela nekaj uvidov in sprememb, da boš naslednjič našla nekoga, s katerim boš res lahko srečna.

GittaAna

Pozdravljeni vsi, ki ste prisotni na tem forumu, posebno pa Gitta Ana, ki vas spremljam že kar nekaj časa v raznoraznih težavnih temah, na katerih svetujete vsem, ki imajo takšne in drugačne probleme v partnerstvu . Tako se pridružujem tudi sama, kljub temu, da sem se nekako našla v vsem tem in se iz odgovorov doslej že marsičesa naučila …

Pred tednom dni sem se namreč odločila, da mi je dovolj (pre)zahtevnega in prenapornega partnerstva, čeprav se počutim povsem sesuto, izpraznjeno in predvsem močno prizadeto . Moj bivši kaže kar precej znakov MOM, narcisizma, ima ogromen EGO, v njem je nakopičene polno jeze, besa, in seveda je ves ta svoj gnev-morda bolečino stresal name dolgih 5 let …

Nikdar mi ni pojasnil, zakaj to počne meni, ki mi je bilo bistvo in cilj najine veze vedno le drug drugemu bogatiti življenje, delati dobro in se kolikor toliko lepo imeti … Ne želim predolgo in na široko o tem, kako se je ves čas dobro zavedal, kako zelo sem odvisna od njega (predvsem finančno, saj sem samohranilka in s hčero več ne zmoreva preživeti z dohodki, ki jih prejemam) . Tule nimam kaj reči, vedno je priskočil na pomoč, nakupil hrano, poravnal zame previsoko položnico, odkar ima avto tudi nudi prevoze, če in ko jih potrebujeva , pred par leti me je po operaciji celo zelo lepo negoval, skrbel zame in za gospodinjstvo, poleg službe, za kar sem zelo hvaležna in ga zato še vedno cenim, ampak …

Vse lepo in prav, -ampak za kakšno ceno ???

Ko mu nekaj ne gre, je seveda izključno moja krivda, če ga pusti na cedilu sodelavec, se “prazni” na meni, če je slabo vreme, je moja krivda, ker sem predolgo čvekala z babami , ker v 5 letih, kar sva bolj ali manj par,- ima ED, kar sem spet povzročila jaz itd,itd … nikdar konca !!! Ugotavljam, da sem začela sumiti dokaj zgodaj, da tule nekaj ne štima, vendar si nekako nisem želela priznati, oziroma sem ga opravičevala- težko otroštvo, agresiven oče, odsotna mati, bolezen srca-ima srčni spodbujevalnik, prejšnje težavno partnerstvo, ko mu je zaradi alkohola umrla partnerica in ji ga je nosil sam, da bi bila ona čimprej hin …

Nisem pa tolerirala njegovih verbalnih napadov, sčasoma pa tudi fizičnih- ko se me je lotil pod vplivom alkohola . Na tej točki sem ukrepala in poklicala policijo, je plačal 500 eur kazni ! Pa se ni ničesar naučil, fizično si sicer ne upa več, so pa zato verbalni napadi še toliko hujši …od gnoja, prasice, kurbe, domišljavke… ne vem odkod najde toliko zlobnih besed … seveda sem najprej jokala, nato želela s pogovorom razčistiti, naj razloži, zakaj to počne, ko pa me ima vendarle rad ??? Ko tudi s pogovorom nisem ničesar rešila, sem začela tudi sama napadat in kričat nanj, stvar se je vsakokrat le poslabšala, nato je sledila kazen z njegove strani- molk in ignoranca, kot da ne obstajam ! Mislim, da me je to najbolj bolelo . po nekaj dneh pa, brez opravičila, če potrebujem kaj iz trgovine ali kaj drugega … (najbližja je oddaljena 10 km in sama sploh ne morem do nje). Seveda sem potrebovala hrano in tako je bilo z njegove strani vse urejeno, kot da pred nekaj dnevi ničesar ni bilo …

Ko se je umiril, sem ga vprašala, kaj sploh počne, ali tako on vidi najin odnos- v samih prepirih, nabijanju krivde in agresiji ? -Ali se zaveda kaj sploh počne in ali se mu zdi vse to prav in normalno ?-

Seveda odgovora nisem dobila, vsaj takšnega ne, ki sem ga pričakovala, če že, je rekel, naj vprašam sebe, zakaj je on tak . (seveda odgovora nisem našla, le kako naj bi ga ?)

Tako je ta ples potekal 5 dolgih let in še zdaj ne bi vedela, kaj se pravzaprav dogaja, če ne bi prebrala vseh teh postov o težavnih partnerstvih . Še huje je spoznanje, da sem sama ugotovila, da sem odvisna od odnosov in tako idealen plen …

Vendarle me nekaj bega pri vsem skupaj, – namreč zgodilo se je , da se celih 10 mesecev nisva niti enkrat sporekla in sva imela pravzaprav ljubeč odnos, kakršnega si že od nekdaj želim, in ni mi jasno, zakaj zdaj več ne zmore biti tak …

Pa še to- nikdar me ni prosil, naj ostanem, po tem ko je v vinjenem stanju končal najino vezo, nikdar ni obljubljal, da ne bo več takšen, in nikoli mi ni rekel, naj ne odidem, ker me ljubi …Pravzaprav mu tudi v dobrih časih besede rad te imam ne gredo iz ust …kar sicer razumem, saj mu mati tega nikdar ni rekla, niti mu pokazala kako drugače …se je pa težko sprijazniti, da je tvoj partner čustveni invalid …

Imam pa še eno vprašanje : ali kdo ve, kako in kje se MOM osebe naučijo vseh teh manipulacij, obračanja besed, postavljanja vedno novih pravil, ki pa se jih niti sam ne drži-zahteva pa to od partnerja, kako na vsako besedo takoj najdejo pripombo, sploh če žalijo, ponižujejo, zaničujejo,- skratka, odkod jim to znanje, da točno vedo, kdaj usekati s pravo besedo …bivši sicer ima precej visok IQ, vendar pa se imam sama tudi za precej inteligentno, pa vendar sem bila vedno povsem šokirana kako takoj najde pravo besedo, sama sem pa večkrat najprej morala malce razmisliti, kaj bom rekla …

Žalostno je, kako zelo sem utrujena od vseh neuspelih partnerstev, ne želim ostati sama, vendar mislim, da za novo nimam več ne volje, ne moči …povsem sem izčrpana… tu so še leta (letos bom 50) in pa mena in z njo kup nevšečnosti, kot pika na i pa še depresija, ki me napada tretje leto zapored … Pri vsem tem pa naj bi bila močna opora hčeri, ki se je lani že zdravila zaradi verbalnega nasilja s strani sošolcev, letos pa kaže, da ne bomo izdelali letnika, o inštruktorju pa lahko le sanjamo …

Prosim za kak stavek opore, lep pozdrav vsem !!!

Oni so drugačni, ker delujejo, razmišljajo, čustvujejo precej drugače kot ostali. Poleg tega pogosto z konfliktinimi odnosi polnijo svojo notranjo praznino. Ampak tisto, kar je bistveno – popolnoma vseeno je kje, kako in zakaj oni to počnejo, osnove tega moraš vedeti zgolj zato, da se lažje obvaruješ. Bistveno vprašanje je – zakaj si ti toliko časa vztrajala v takem odnosu in dopuščala, da je s teboj ravnal tako kot je. Zakaj se ti ukvarjaš z njegovimi težavami , četudi ti nikoli ni dal jasno vedeti niti tega, da bi rad bil s teboj v partnerstvu , da te ima rad, da si res želi biti s teboj in skupaj rasti. In zakaj pri tebi ne zvonijo vsi alarmi, ko pride do čustvene, vergalne in drugih zlorab? Zakaj si se sposobna ure in ure ukvarjati s tem, kaj je rekel, zakaj je tako rekel, kaj si v bistvu s tem misli, zakaj je to storil, kaj sem sama pri tem naredila…itd. nimaš pa tako globoke potrebe, da bi se ure in ure spraševala zakaj to dovolim, kaj je v meni, da ne morem postaviti meja, zakaj….

V bistvu si že sama odkrila, da gre morda tudi za soodvisnost in o tem je pri nas mnogo knjig; NIč več soodvisen ( precej trd prevod, bolje v angleščini) , Peklenska gugalnica ( ali druge knjige Sanje Rozman) in še bi se našlo. Po mojih izkušnjah je tu osnova za reševanje tvojih težav, verjetno ne zgolj s tem moškim. Če tega ne boš počistila in spravila v red je malo verjetno, da boš lahko našla koga, s katerim boš v zdravem odnosu, saj te bo avtomatično odneslo k primerkom, s katerimi boš lahko nadaljevala igro ali pa boš zaprla vsa vrata ( vsaj za nekaj časa) ker ti bo vse skupaj prenaporno.

Takšna pot vase je dolga, naporna, včasih celo boleča vendar je na koncu velik zaklad, Ti sama in tvoja sreča in notranje zadovoljstvo.

Ostani z nami in podeli še kakšo razmišljanje 🙂

GittaAna

Sem namerno izbrala tako ime avtorja.
Tudi meni se dogajajo podobne, če ne že kar identične zadeve, kot (skoraj) vsem Vam. Ampak, tako zabita sem bila, da si sploh nisem “gor pršla”, kaj se dogaja. Vso krivdo sem pripisala sebi češ, da zgleda, da sem se spremenila, pa kaj vem kje vse sem še iskala odgovore na svoj začaran krog. Ljudje, ki so me poznali že prej ne morejo verjeti, da sem se tako spremenila. Dokler mi ni kakšen mesec nazaj kapnilo, da pa jaz v tej zvezi nisem glavni problem, da reagiram čisto normalno, na vse provokacije, ki se mi dogajajo s strani partnerja.
Njbolj me poniža( pa to on zelo dobro ve) takrat, ko se spogleduje z babami pa to sploh ni važno kje. Je to v trgovini, v službi, na cesti ni važno sam da je! Pa da se mi potem lahko smeji ko “popizdim”, Smeji se seveda na skrivaj. Dokler mu nisem zadnjič direkt v fris vrgla, da bolj zahbtnega človeka pa še nisem srečala.
Samo jaz bom pa vrnila točno tako kot kot on počne meni. Pa bomo pol vidl kdo je zmešan pa ljubosumen pa skurban(ne vem, kdaj se bi lahko kurbala, dopoldan me po parkrat preveri, popoldan pa sem doma). Bo vidu hudiča.Drugega izhoda zaenkrat ne vidim. Zgleda, da sem toliko odvisna od njega, da brez njega pa tudi nebi šlo.

Čist na hitro ZA “Zdaj vem”

Jaz pa vem, da je ta bitka že v naprej zgubljena!

En lep vikend

Zdaj vem, narcisa ne moreš preigrati v njegovi lastni igri.
Ne moreš mu “vrniti” pa tudi spremenila ga ne boš.

Tekla boš še nekaj časa v krogu, dokler se povsem ne izčrpaš, takrat pa te bo
na hitro zavrgel in imel z danes na jutri novo žensko (ki jo je verjetno ogreval že nekaj
časa).

To, kar govori tebi, je projekcija. On je tisti, ki ljubosumen in “skurban”.

Za zdaj vem:

ne vem če je pametno, da mu daješ nazaj, ali pač…

ampak menim, da tisti ki so najbolj ljubosumni in preverjajo ravno sami varajo ali se spogledujejo in vedo kako to gre, zato pa so ljubosumni. V rit ga raje suni. Ali enastavno uživate v takih odnosih… ne vem jaz to ne razumem. po mojem to ni normalno.

Mislim, da se taki tudi hranijo na tem, ko ti noriš. On se s tem ko znoriš hrani egi. Ne znori enkrat pa boš videla če bo kaj povesil surlo.

Zdaj vem, osnovno vprašanje na katerega boš morala odgovoriti in kjer se skriva tudi rešitev tvojih težav je, kaj je tisto, kar te vleče k človeku, ki se pred teboj odkrito spogleduje z drugimi, ki te vara in ki je zate najbolj zahrbten človek, ki ga poznaš. Zakaj praviš, da ne moreš brez njega? Kaj je tisto, kar ti daje, da ne moreš pogrešati? Blaži tvoj strah pred samoto? Misliš, da boljšega nisi vredna? Tudi sama potrebuješ čustvene drame, da se ne bi soočila s svojimi bolečinami?..Razlogov je lahko mnogo.

V eni izmed knjig, ki govorijo o odnosih ( Ali si ti pravi? – butast naslov , kiči ovitek, amapk mnogo dobrih nasvetov in razmišljanj) je opisana ena prav zabavna “tehnika” kako odkriti, kakšne moške ( ženske) privlačiš v svoje življenje. Najprej na list papirja napišeš vse svoje partnerje in zraven kaj je tisto, kar so ti prinesli. Npr.

Joža
zabaven, egositičnen, neodgovoren, pije, ne prezvame odgovornosti, ženskar

Franci
dokaj stabilen, ampak totalno egocentričen, ves čas se ukvarja sam s seboj, obseden z čistočo

Marko
topel in prijazen amapk mamin sinko, ki ne zna niti posodo pomit za seboj, veliko obljublja nič ne naredi, nikoli nič kriv, obseden s poronografijo, ves čas flirta

In potem si narediš svoj lastni oglas iz vseh teh značilnosti, še posebj tistih, ki se ponavaljajo. Kako bi torej izgledalo, če bi preden si začela z odnosi dala oglas glede na to, kaj si potem dejsnko izbrala.

Npr:
Iščem prijetnega in zabavnega moškega, lahko tudi prijazen, važno pa je, da je totalni eogist in egocentrik. Zaželjene tudi razne odvisnosti, bolj ko so nenavadne, bolj mi je všeč.. Prednost imajo mamini sinčki. Obljubljam, da bom skrbela zgolj za tvoje potrebe in svojih nikoli ne bom niti izrazila, kaj šele, da bi od tebe zahtevala, da bi katero od njih upošteval. Takšni, ki prevzemajo odgovornost za svoa dejanja mi niso preveč všeč, saj bom tudi tvoje raje prevzela sama, saj je to nekaj, kar res z veseljem delam, zato se ti nikoli ne bo potrebno soočiti s posledicami svojih dejanj. Nujno je, da so ti všeč še druge ženske, saj bo to dodalo začimbe v najin odnos, saj se bom morala ves čas boriti za tvojo pozornost. Dolgčas nama vsekakor ne bo.

itd…

Ko sem to enkrat naredila s svojimi prijatelji, smo imeli res zabaven večer, ker smo se nasmejali do solz. IN vsak je odnesel kakšno pametno, še posebej tiste, ko so ugotovili, da se nekatere lastnosti, četudi pri različnih partnerjih neprestano ponavljajo. Tisti, ki so potem to raziskali so ven iz hudega 🙂

PS:
Če se boš sedaj šla njegovo igro in ga boš poskušala narediti ljubosumnega, si verjetno vnaprej obsojena na neuspeh in še večje trpljenje. To je igra, ki jo on zna igrati veliko bolje od tebe in to, da se boš začela vesti kot on, bo on verjetno razumel kot dovoljenje, da si sedaj lahko privošči še več.
GittaAna

Za zdaj vem

100% je po mojem mnenju bolje, da ostanes kar si, ce bos igrala njegovo igro in mu skusala vrniti milo za zajfo, bo samo slabse, ti se bos pocutila malo bolje, ker si mu pa zdaj pokazala, kako te nekaj boli, ampak s tem nsi vec iskrena do sebe, saj taka ti najbrz ne zelis biti ne? On hoce…

lp SVO

Pozdravljeni vsi
Hvala za odgovore.Res vidim, da se na tak podn pa tud ne morem spustit, ker enostavno ne znam. To je to, pa živci tudi naredijo svoje. Tako, da verjetno je ta zveza obsojena na propad. Rada bi bila človeško bitje, ki je spoštovano in ima ljubečega partnerja ob sebi, nič drugega.
Ampak kot sem rekla je bolje biti sam kot pa se na koncu znajti v polju na oddelku za duševne bolnike.
Vse dobro vsem Vam še naprej.

Hodila s takšnim sociopatom (narcisom), ga pustila in preživela :). In prav fajn živim zdaj. Želim ti enako. Srečno.
P.S.: Pozabi ga že danes…..

Tudi sama sem bila žrtev.. Pa sem se odločila, da je dovolj. In je že ujel naslednjo žrtev.

Naj začnem na začetku. Obljubljal je nebesa in raj, dal pa pekel. Vse njegove besede in dejanja v prvih mesecih zveze so se izkazale za farso in laži. Bila sem lahek plen. Narcisoiden karakter, da ne vidi nikogar razen sebe, stiskal me je za vrat, me dušil, poniževal in skoraj pričakoval, da se mu bom opravičila za to, ker me je ”moral” kaznovati, ker stegujem jezik, se pritožujem. Za vse, čisto vse na tem svetu, sem bila kriva jaz, kako spretno je znal obračati besede. Iz sebe ni znal iztisniti ene pametne stvari. O sebi je pravil, da je uspešen. Ja, strinjam se. Uspešen je. Uspešen manipulator. Pričakoval je, da bom tiho, gospodinjila, seksala ko se bo njemu zljubilo, da bom pri njemu ob dnevih, ko njegovi kolegi ne bodo imeli časa za pijači, ko pa ga bodo, takrat naj grem malo pogledat domov. Ko sem bila jaz pri njemu, sva bila v postelji ob 20.00 in spala ob 21.30. Ja, ko sem bila jaz pri njemu je bil vedno utrujen. Samo, da sem se usedla v avto in odpeljala pa je oživel in ga lahko žural do jutranjih ur. Za vse na tem svetu je lahko naredil vse kar so ga prosili takoj, vse kar sem mu predlagala in ga prosila sama pa je bilo brezveze, nepotrebno, kar nekaj. Na začetku sem mu dnevno poročala o tem kaj se mi dogaja v življenju, kmalu pa me je minilo. Minila me je želja po monologih in neumnih komentarjih z njegove strani. Pa ni bilo sam to. Dovolil si me je celo tepsti. Pa ne samo enkrat. Bilo je neštetokrat. Ja, vem. Kaj ti pa ni bilo jasno, da si mu to pustila? Mene bi samo enkrat in nikoli več? Ma a se nimaš rada? A si bolna? Če se mu pustiš, te pa kar naj? Drage moje, ko sem pred leti sama brala zgodbe pretepenih in maltretiranjih žensk, sem se spraševala isto. Zakaj ne greš stran? Zakaj mu to dovoliš? In veste, da še danes ne vem odgovora na to vprašanje. Mogoče je strah?! Strah pred neznanim. Strah pred tem, da si boš moral prej ko slej priznati, da se ti to dogaja. Sama sem živela v iluziji. Dokler ne ukrepam, se ni nič zgodilo. Živela sem v laži o tem kdo je on. Živela v laži, da ga imam rada in on mene. Ni se znal pogovarjati z menoj, ni se znal ljubiti z menoj. Ni znal biti dober človek, kaj šele partner. Počutila sem se ujeta. Sama v sebi. Kričala sem nase. Usedi se v avto in pojdi!! Pojdi v lepši svet!! Pa sem šla in se natanko čez 35 minut vrnila. Zakaj? Še danes vam ne znam povedati. Zakaj? Želim si, da bi bila močnejša! Da se ne bi vrnila. Da bi prej videla, da je življenje lepo. Če bi lahko zavrtela čas, bi vse storila drugače. Želela sem si umreti. Počutila sem se kot najbolj ogabno bitje na tem svetu. Ja, to znajo narediti. Spremeniti samostojno, samozavestno in uspešno žensko v živčno razvalino. Po tem slovijo.

Nikomur ne privoščim tega. Punce, zberite pogum in odidite! Ne boste ga spremenile. Ne morete se mu maščevati! Spakirajte stvari in pojdite! In bodite srečne! Razumem vas! Razumem kako se počutite! Ne veste več kdo je nor in narcisoiden. Ne veste več kdo ste. Samo odkorakajte in se ne vračajte!

i feel you! jest tudi ne razumem u cem je fora da jim to dovolimo…a smo premal karakter al kaj…pades noter u ta zacaran krog in ne znas vn…kaj se ti more zgodit ob takem cloveku da mu vse oprostis…kaj ta clovk nardi s tabo? jst sm tut obsojala take zenske….zdaj sm ena izmed njih! zivljenje mi je obrnu na glavo…ucasih si zelim mascevanje ampak to nism jst! ne znam se mascevat…ampak kruta izdaja tok boli da si zelis da ne bi bila nekaznovana…okol me je prnesu na VSE mozne nacine…pa ne sam mene ..manipulator tak da ga isces…ne morm vrjet! vec nas je blo takih ki smo mu nasedale u isti cas ..a jst nit posumla! pa se financno nas je obral z eno finto ha ha….aja pa vse je mel najraje na svetu…kao

to so taki govori da me celo preprica da dejansko se to ne dogaja kar se dogaja..stir leta trudenja za neko farso…wii…to so pokvarjene taktike nacrti lazni dokazi vse je splanirano do potankosti…

No ne vem, sem izgubil punco pred pol leta, na takšen način. resna zveza 12 let in je po 14dni pisanja in tri kavice bilo konec z njo. Ona je v oblakih.
Ampak je zelo intiligenten, za vsako stvar ima odgovor. Od tega zakaj nosi s sabo toliko telefon, do tega, kaj dela ob 1h zjutraj na facebooku. Rad vara, rad si polni ego z drugimi puncami. Rad sliši tiste “dobre” stvari o sebi.
Ko najdeta skupno “temo” se da pogovarjati, ampak če teme ni, z njim pač ni pogovora. Ne prizna napake, ponavadi si za napake kriv ti. Če si pišeta sporočila, on kar “izgine” za 2h, potem pa cel sladek pokliče nazaj, zakaj nič ne piše. Pa mu je pisala, ampak nekako znajo to igrati.

Bi tole lahko bil narcis?

A te tudi ignorira? Izginja? Ne odgovarja na pomembna vprašanja? To so lasnosti covert narcisov, več poglej na you tubu, neka osebnostna motnja, sm bla v stiku s takim, nikol se ne spremenijo.
Neiskren in kar nekaj muti, odtava se vrne.. Poglej na yt- covert narcissist. LP

Ne vem, ali je to mom ali le čustveno zelo ranjena oseba? Nisva več skupaj, vendar imava otroka in zato žal povezana. Ko sva bila skupaj je bil spoštljiv, ljubeč do mene. Otrok mu je predstavljal konkurenco in ni bil ok do njega. Še sedaj ni, sicer nič drastičnega, ampak enostavno nima občutka do otroka. Zakaj sprašujem ali je mom, zato ker njegovi starši so in je zelo čutil primanjkljaj ljubezni in potrebuje nenehno potrditev? S tem, ko me je zapustil me je čist šokiral, saj je bilo zame čisto nenadoma? Sicer je bilo videt, da trpi, je jokal in potem še dolgo časa cincal ali se ločiva ali ne, vendar je bila njegova jeza in zamera do mene prehuda. Kar me je pa najbolj prizadelo je, da sem ugotovila, da me nikoli ni tako močno ljubil in da v bistvu ni zmožen tako globokih čustev. Zato ne vem ali je to mom, ker ni zmožen globokih čustev do nobenega ali so to samo posledice moma in je čustveno na stopnji otroka/nedorasel? Sprašujem zaradi skrbi do otroka in kaj še lahko pričakujem?