Pozdravljeni,

z možem sva poročena 16 let. Vedno je imel ženske prijateljice, vendar so bile v njegovem življenju že pred mano, nikoli me niso motile, niti ni preživel veliko časa z njimi. pred kratkim pa je spoznal punco, ko je bil na eno mesečnem usposabljanju v tujini. Slovenko. Povedal mi je da se v njeni družbi dobro počuti. Skupaj sta preživela veliko časa. Pred kratkim jo je peljal na večerjo, ker naj bi šlo za neko stavo, ki jo je izgubil. Moram priznat, da je najin odnos z leti zašel v slepo ulico. Nekje na poti sva izgubila del naju, najine intime, želje drug po drugem, ne glede na to, pa je ostalo spoštovanje. Nedvomno se imava rada, bojim pa se, da sem zaradi celotne situacije ter “prijateljice” izgubila del zaupanja. sicer mi pravi, da me ni prevaral, da sta samo res dobra prijatelja. vem da je splošno znano, da prijateljstvo med moškim in žensko ni možno, ampak na nek način mu verjamem, ne glede na to pa se počutim prizadeto, izigrano, prevarano. To sem mu tudi povedala, pa vztraja pri svojem. Vem da bova morala najin odnos rešiti s pogovorom, ki nikoli ni bil problem, vendar bi mi prej zelo prav prišel nek zunanji pogled. trenutno sem namreč v vrtincu čustev…vem da je zmedeno tudi moje pisanje.

Hvala !

Spoštovana kontra,

če prav razumem vaše besede, je vajino spolno življenje zamrlo (morda pa »del naju, najine intime« pomeni tudi, da se čustveno ne počutita tako intimno povezana kot na začetku), ostalo pa je spoštovanje in tudi rada se imata. To ni slabo, pušča pa veliko grenkega okusa že dolgo neizpolnjenih hrepenenj po bližini in predanosti. In tako je žal vprašanje časa, kdaj bo enega od zakoncev pritegnil nekdo drug. Med vama je bil to mož. Njegovo »prijateljstvo« je razburkalo umirjene, stoječe vode vajinega zakona. Žal je ta sprememba za vas hudo boleča in začenjate se spraševati, kaj se dogaja in kaj še pride. Ste v položaju, v katerem občutite nemoč, kot da ni nič odvisno od vas. Sprašujete se, ali se boste morali za zakon boriti in ali to sploh hočete. In morda se sprašujete tudi to, kako da mož ni že prej besedno izrazil, da mu kaj manjka, namesto da si je to kar poiskal. To kaže, da je pogovor med vama dejansko (postal) problem. Ne mislim na to, kako tekoče se lahko pogovarjata in koliko snovi imata za pogovor, ampak kako težko je (postalo) izraziti najgloblje želje in (zgoraj omenjena) neizpolnjena hrepenenja. Kako torej rešiti odnos s pogovorom, če je ta pogovor že zatajil?

V resnici ni toliko pomembno to, kaj se je med njima dejansko zgodilo, ampak to, kako se počutite vi. Ne vem, ali je za vas hujša bolečina ali zmeda. Kakor da bi človek vzel močno pomirjevalo, zaradi katerega je čisto otopel, obenem pa še vedno čuti grozo izdaje in strah pred prihodnostjo. Vsekakor čutite prav in ob dvomih o moževi zvestobi (ni pomembno, ali gre za spolno ali »samo« za čustveno) potrebujete vsaj eno osebo, ki vam bo zvesta. Ta oseba ste vi. Zaupajte si, da čutite prav. Toda – kaj je tisto, kar čutite, kakšna dejanja so to, kaj mož v resnici razmišlja? Tega ne morete vedeti, moževim besedam v resnici verjamete le na pol, pa vendar upate, da vam bo pomagal naslednji pogovor. A za pogovor sta potrebna dva.

Vajin zakon je prišel do krizne točke in od nje naprej vodi veliko možnih poti. Vsekakor je zdaj priložnost, da položita karte na mizo in se pogovorita, zakaj, kako in kdaj sta se tako odtujila. In ali vama to še naprej ustreza in živita vsak svoje intimno življenje, pri tem pa ostaneta skupaj zaradi otrok, ali materialnih okoliščin, ali medsebojne podpore, ali česa četrtega; če je za enega od vaju ali za oba to nesprejemljivo, pa bosta morala iskati druge rešitve. Če je vajino medsebojno spoštovanje dovolj visoko, da bosta lahko res odkrita drug do drugega, bo to več, kot velja za marsikateri par. Če pa so med vama zadržki in strahovi, bi vama priporočila pogovor v »varnem prostoru« terapevtskih srečanj. Izkušnje kažejo, da zakonec, ki mu je do dobrega ali vsaj razčiščenega odnosa s partnerjem, nima težav pri odločitvi za terapijo. Seveda bi večina ljudi raje počela kar koli drugega, a če nam je res do odnosa, smo kot odgovorni odrasli pripravljeni ugrizniti v to jabolko.

Želim vam zvestobe do sebe in srečno pri nadaljnjih korakih.