Pozdravljeni,
imam sledeč problem.Z bivšim partnerjem urejava na sodišču za hčer skrbništvo in stike.Imela nekaj obravnav,sodnica določila sodno izvedenko,tudi tam sva bila na razgovoru,kjer je izvedenka rekla da bo oče imel stike 2x na teden.Na naslednjo obravnavo še čakamo.Problem je ta,da hči od samega začetka,od kar sva šla narazen,hodi k njemu in njegovim staršem (živijo skupaj) z muko in odporom.Kajti po letu in pol me še vedno sovražijo in me kritizirajo pred hčerko.Hčeri govorijo samo grde stvari o meni,za njo ne poskrbijo kot bi mogli (hrana,obleka,obnašanje do nje,zdravstvena oskrba,nima svoje pojsle,nimajo kopalnice,wc na štrbunk).Bivši partner govori hčeri grozne stvari,ter ji škodi z dejanji.
Stvar je postala že zelo huda,nad hčerko se vrši pritisk z njihove strani,enostavno ko je čas da gre tja,dobi odpor,postane živčna,nervozna in grize nohte.Govori da ne želi tja,da tam ni vredu,da ve da ji lažejo o meni,ko reče da kaj ni res o meni,jo kregajo.V preteklosti sva že obiskale pedopsihologinjo.Ker še ni razpisane nobene obravnave,me zanima kako naj še ukrepam,na koga kot na odvetnico se še naj obrnem (odvetnica mi reče da bom to kaj se dogaja s hčerko povedala na obravnavi in da naj se obrnem na pedopsihologinjo,…tam pa čakalna doba takšna da jojj).
Kako naj dosežem da bi imela hči stik enkrat tedensko,ali bi bilo bolje če bi jih imela pod nadzorom socialne delovke in to stike samo z očetom,ne s starimi starši,saj so oni tisti ki delajo največje nemire in pritisk nad hčer,ko je bivši v službi.
Hvala za pomoč

Toplo pozdravljeni,

vaša hčerka ob ločitvi doživlja veliko stisko, kajti prav tako kot za vas, se je veliko stvari spremenilo tudi zanjo. Otroci velikokrat ne izrazijo stresa ob ločitvi, zato veliko staršev meni, da so v redu, da dobro prenašajo in da ločitev ne vpliva kaj preveč nanje. Resnica pa je skoraj vedno drugačna. Otroci, katerih starši se ločujejo so v stresu, strahu, grozi, paniki, v njih vse kriči po zaščiti in varnosti. Svojih čutenj ne izražajo, ker je prehudo, če pa le malo naslovite stisko otroka, bo bruhnil v jok in izrazil vse kar čuti. Zelo pomembno je, da odprete čutenja, ki jih doživlja. Grizenje nohtov, tresenje telesa, slabe ocene.., vse to so znaki, da otrok čuti strah in pritisk, ne zmore pa ga ubesediti in se umiriti. K temu doprinesejo še pritiski in manipulacije odraslih.

Kar lahko storite je, da ji stojite ob strani, se z njo veliko pogovarjate o njenih občutkih, ne govorite čez očeta in stare starše. Potrebuje predvsem občutek podpore, varnosti in pripadnosti. Kar se tiče nagajanja starih staršev, bi bilo v redu, če kaj rečete z njenim očetom. Z nekom se bo tukaj potrebno pogovoriti. Če ste samo tiho in upate, da se bo kaj spremenilo, se nikakor ne bo. Zahtevajte na sodišču, da je v času, ko jo vzame oče, z njo le on, ona potrebuje očeta, ki je ob njej in se z njo ukvarja.

Ne vem, koliko je deklica stara, tudi ona ima pravico reči, kaj želi in kaj ne. Če jo stari starši zlorabljajo in povzročajo še več stresa, zahtevajte, da se nje tja ne vozi. Sicer pa, če otrok tja ne želi, je nihče ne more prisiliti. Ima pravico reči ne grem, ker mi tam ni všeč. S to držo počakajte do sodišča, tam vse povejte, preverite ali je kaj hitreje pri pedopsihologinji, če plačate. Vaš otrok je, samo vi jo lahko zaščitite, ne predajajte se težavam , kot da so močnejše od vas in ste žrtev, v sebi imate moč, da zaščitite otroka, saj ste mama. Sledite tem impulzom.