neujemanje s partnerjem
Sem v partnerski zvezi eno leto v kateri nekaj manjka. Glede na to, da jih imam malo čez trideset, sem mnenja, da si ne morem kaj dosti zmišljevat. s partnerjem sva si precej različna. Podobna sva si v delovnih navadah, drugje ne. Živiva na različnih koncih Slovenije in sva skupaj za vikende. Predvideno je, da se jaz preselim k njemu, ker je najmlajši v družini in ima kmetijo. Sama sem precej dejavna v svojem kraju, imam svoje hobije itd. Partner pa je stalno doma in ne dohaja niti vsega dela na kmetiji. Vsak dan se nekajkrat slišiva po telefonu in če nisem vedno na razpolago je že narobe. Vedno ko se ukvarjam s kakšnim hobijem je že narobe, ker jaz uživam on pa samo gara. Tudi ko sva skupaj predvsem delava, za zabavo pa ni nikoli časa. Tudi prijateljev nima, ker nikoli ni zahajal veliko v družbo. Tudi v postelji nisva najbolj usklajena. Nekajo me ne privlači dovolj, da bi mi bilo do seksa vsakokrat ko ga vidim. Težko si predstavljam, da bo moje življenje samo delo in seks največkrat na silo ne iz poželenja. Kaj mi svetujete?
Spoštovana,
vsekakor si bosta morala vzeti kar nekaj časa in se temeljito in iskreno pogovarjati o vajini prihodnosti ter odnosu. Predvsem izpostavita želje, ki jih imata in tudi zadržke oz. kaj komu ni všeč. Čeprav je sprejemanje različnosti drug drugega v odnosu pomembno in naj bi dejansko predstavljalo del intimnega odnosa, je potrebno vedeti, do katere mere vaju različnost drugega moti in ali vama je sprejemljiva ali ne. Zagotovo bo odkrita komunikacija o vajini predstavi glede prihodnjega življenja prava pot. Razmišljajte tudi na tej podlagi, da za zdaj še niti ne živita skupaj in vaju spremlja toliko motečih dejavnikov, ki vama grenijo vsakdanjo srečo, čeprav navzven izgleda, da imata zadosti vsak svoje svobode. Oblikujta si torej nekakšne smernice in vrednote, na podlagi katerih želita, da vajino prihodnje življenje temelji in kolikor se bosta v tem ujela, bo v redu. Čim več pogovorov torej.
Srečno vama želim.
Dancer, si že odgovorila sama na svoje vprašanje, samo še sama ne veš kako bi vse speljala.
Mogoče ti lahko pomagam: tvojemu partnerju je delo na kmetiji hobi, tebi je hobi nekaj drugega. Zanj je ženska, ki je navajena dela oziroma jo veseli delati v naravi – torej tudi ona bi to jemala kot hobi. Tukaj nimata ničesar in stvar je, da delo na kmetiji je non stop delo, ni počitnic. A se mogoče vidiš v kakšnem drugem dopolnilu pri kmetijstvu? Če se ne, pojdi stran saj on ni tip, da bo on delal v kmetijstvu, žena pa ne.
Ti vikendi predstavljajo bolj ali manj rutino ali pa uteho, bolje en kot noben? Hja potem to ni dečko zate.
da res je, da če si malo čez trideset se ni kaj izmišljevat – pričakovanja morajo biti realna…. dejstvo pa je tudi, da se moraš vprašati ali si lahko srečna tudi brez njega, ker očitno z njim nisi? Hej, saj nisi na smrtni postelji!
Zgleda sem nekaj falil…. Zakaj pa potem sploh si v tej zvezi? Praviš, da sta si podobna v delovnih navadah, drugje pa ne. Upam si reči, da je tudi to izredno pomemben spekter zveze. Si predstavljaš, da bi bil zavaljeni lenuh in bi ob večerih s kolegi popival po gostilnah? Ima kmetijo, torej v bistvu že ima poklic in tudi službo….Kar je super….. Imaš ti službo? Praviš, da imaš hobije in da si dejavna v svojem kraju…. lepo, saj si kje drugje tudi lahko 😉 Malček je zgleda ljubosumen, če nisi vedno dosegljiva… Vsekakor mu ni vseeno za tebe in sigurno te bo poslušal, če mu razložiš, da tudi ti rabiš kaj časa zase. Praviš, da te nekako ne privlači in da sexas na silo in ne iz poželenja…. Tale stavek se ogromno uporablja na podobnih forumih… Moški pač nekako dojemamo ljubezen tudi preko sexa in tudi če punca ni “hot”, jo imaš pa rad, si jo zaželiš. Ženske pa bolj pravite, saj te imam rada ampak sex mi ne pomeni tolko…. Nevem težko je razumeti kako si ženska včaih želi sexa, drugič pa se ga izogiba kot vrag križa. Skrajni čas je, da se odkrito pogovorita, saj na silo bit v neki zvezi kjer se že po enem letu ugotavlja, da nista kompatibilna je nesmiselno. Ampak če je ljubezen, ljubezen pa gore premika (kompromisi).
Zdravo. Js mislim, da bi se morala najprej vprašati kako ti bilo brez njega, bi ti bilo hudo? Zagotovo se splača pogovoriti, če se že nista, potem pa bosta videla kako naprej. Zagotovo bi bilo zelo boleče, da bi zdaj kar naenkrat prekinila v vednostjo, da nisi ničesar naredila. Verjetno bi celo obžalovala nekoč.