Pozdravljeni,

res sem srecna, da se lahko zaupam vam, tistim za katere vem, da boste svetovali cisto iz nekega logicnega vidika in ne na podlagi custev, dolgoletnega prijateljevanja in podobno.

Stvar je sledeca. S fantom sva skupaj 4 leta in malcek cez. On jih ima 24, jaz 23. Vem, zacela sva kot mladica, zaljubljena. V najinem skupnem casu sva imela tako vzpone kot padce, oba pa sva se danes na tej tocki, ko razmisljava, da je najina ljubezen nekaj vec in da v kolikor bi prislo do konca, bi nama bilo izredno tesko. Sva dokaj sebicna, tako jaz kot on, razmisljava kako tesko bi bio sprejeti dejstvo da ga/me ima nekdo drug, da je lahko ta boljsi in da lahko nudi vec. Prihajalo je tudi do konca, ponovnega vracanja in podleganja istim stvarem ki so nama pomenile in ki jih v casu, ko sva bila drug brez drugega ni bilo. Sedaj me ze dalj casa muci isto vprasanje. Kako naj bom prepricana, da je on ljubezen mojega zivljenja, ko pa imam obdobja, ko cutim vec tesnobe in razocaranj kot srece?

Oba ziviva pri starsih. En k drugemu se vedno ne hodiva spat, ceprav si jaz to zelim in sem mu to tudi veckrat povedala. Bremz s strani moje druzine, da bi on prespal pri nas ni, prav tako jih ne cutum pri njemu doma. Problem je kot sam pravi v njemu. On najraje spi sam. Ko ga vprasam, ce bi prespal kaj pri meni, se vedno zmota, najde izgovor, ces da se zjutraj zgodaj vstane (v primeru da greva v sluzbo), ali da mu je nelagodno. Ob vikendih po njegovi teoriji tudi ne pride v postev, ker…..zopet izgovori. Velja, sem sprejela, da s tem nebo nic. A ce s tezavo on prespi pri meni, zakaj me nikoli ne povabi k sebi? Jaz s tem nimam tezav. Kadar mu malo namignem na zabaven nacin, ces da bi bila tudi spolnost bolj zanimiva, zopet izgovori in menjanje teme. Torej sem po vsem tem casu uvidela, da mu ne pase, da bi z mano delil jutra. Naj omenim, da pri njemu ali pa on pri meni sva spala samo ob kaksnem novem letu in podobno. Maximalno 2krat letno torej. Na pocitnice sva hodila in vse je bilo super, zato nevem zakaj se temu tako izogiba. Ko poslusam kolegice ugotovim, da seveda obcasno en pri drugem prespita. Pri meni tega ni. Zaradi natrpanih urnikov sva kot vecinz primorana na videvanja zvecer, zato se zgodi da se tu ob 2h ponoci vozim nazaj domov, namesto da bi ostala pri njemu.

Ugotavljam, da se je nadaljevanje mojega sporočila izbrisalo, zato nadaljujem….

Najina razdalja ni velika, a kljub temu se mi ne vozi ob takih urah domov. Zdaj nevem, a kompliciram? Si otežujem odnos, ki je drugače zelo načelen, imava skupne prijatelje, hobije, interese, zabavajo naju iste reči in načeloma si odgovarjava?
Kako mu stotič na lep način razložiti, da bi nama dobro delo če vpeljeva v najin odnos drugačnost? Vsaj tisti objem pred spanjem bi pomenil. Da se čutiva. Tako se pa počutim kot da nekaj manjka, kot da še vedno nisva tisto pravo.
Z njegovo družino sem okej, odnosi so spoštljivi in z nikomer nimam težav. On pa mi je glede tega tako ne jasen.

Help.
Hvala.

L*

Toplo pozdravljeni

opisujete lep, prijeten, nežen odnos, kjer je razumevanje in spoštovanje. S fantom imata skupne interese, skupne prijatelje, kar je zelo pomembno za dober partnerski odnos. Glede na to, kar ste napisali o vajinem odnosu domnevam, da gre pri vašem partnerju zgolj za strah pred spremembo ter negotovost. Kot pišete so med vama že bila razhajanja in to je lahko razlog, da se boji nadaljevati odnos in graditi na bližini. Morda potrebuje več časa in pogovora. Umiriti se morata oba in začutiti, da je čas, da gresta skupaj naprej. Vi ste ženska in ste prej začutili potrebo po skupnem življenju, pri moških je ta korak lahko povezan s strahom pred kontrolo in omejitvijo osebnega prostora. Če je vaš fant doma doživljal, da je mama določala in usmerjala očetovo življenje, se lahko boji ravno tega.

Poskušajte najti odgovore in čutenja, ki se mu prebujajo, ko mu predlagate, da bi skupaj spala. Poiščite njegove spomine na odnos njegovih staršev, morda je tam razlog, zakaj. Morda pa preprosto še ni začutil, ker lahko spanje ponoči z vami zanj pomeni, da se dokončno poslavlja od doma, kar pa še ni pripravljen narediti.

Najdite način, da se bosta lahko o svojih težavah prosto pogovarjala, da vam bo zaupal, ustvarjajte občutke povezanosti, sprejetosti in bližine. Ravno ta čutenja ustvarijo občutenje varnosti, kjer se človek odpre in zmore korake naprej v odnosu.

Vse dobro vam želim in srečno.