demenca
Spoštovani.
Zopet se vam oglašam, ker ste mi že velikokrat pomagali. Hvala.
Mama že en mesec jemlje zdravila yasnal 5m, zaradi demence, ki jo je ugotovil psihiater. Ker sem želela še mnenje nevrologa, sva bili včeraj še tam na pregledu.
Postavljena je bila diagnoza alzhaimerjeva demenca. Povečala je dozo na 10mg Yasnal. So ta zdravila res bolj poživljujoča, v smislu da človek ne more spati ponoči (teh težav z yasnal 5 mg ni imela)? Zdravnica je rekla, da ta bolezen napreduje počasi in da bo mama še lahko živela sama. Je to le tolažba, da bo lahko še nekaj časa živela sama? Dodala je še to, da če bo “pregurala” do nasledenje zime, da bo dobro. Ne vem kaj je mislila s tem? Res napreduje bolezen počasi?
Stara je 80 let. Kaj lahko pričakujemo?
Hvala za odg.
Spoštovani!
Značilno za Alzheimerjevo bolezen je, da se začne neopazno z motnjami spomina predvsem za sveže dogodke in napreduje razmeroma počasi, zlasti pri poznem začetku, kot je v primeru vaše mame.
Možna so vmesna krajša ali daljša obdobja, ko se bolezen upočasni.
V začetnem stadiju prevladujejo zgolj težave s pozabljivostjo, zbranostjo, slabšo časovno orientacijo in podobno. S časoma bolniki postajajo brezbrižni za svoje zdravstveno stanje – zanikajo vsakršne težave, upirajo se vsaki spremembi, interesni krog se jim oži, sposobnost abstraktnega mišljenja in drugih višjih možganskih dejavnosti se manjša, osebnostne poteze se spremenijo.
Na žalost še vedno ni zdravila, ki bi pozdravil Alzheimerjevo bolezen. Vedeti morate, da zdravila, kot je npr Yasnal, zgolj upočasnijo potek napredovanja bolezni. Povprečna pričakovana življenjska doba za bolnika je približno 10 let po začetku simptomov. Kljub temu so poznani tudi primeri bolnikov, ki so živeli do 20 let po pojavu prvih simptomov. Kako dolgo bo živel bolnik z Alzheimerjevo boleznijo je odvisno predvsem od njegove starosti ob začetku bolezni in ostalih zdravstvenih težav. Tisti bolniki, ki nimajo nobenih drugih fizičnih težav imajo boljšo možnost za daljše življenje kot posamezniki s številnimi težavami.
Torej, slika ni tako črna. V kolikor se bo vaša mama ustrezno odzivala na uvedeno terapijo, bo najverjetneje še kar nekaj časa popolnoma sposobna samostojnega življenja (nimam sicer podatka, v katerem stadiju je bila Alzheimerjeva demenca odkrita v konkretnem primeru). S časoma se bo seveda stanje na žalost poslabševalo. Žal je tako, da so bolniki z Alzheimerjevo boleznijo v zadnjem stadiju bolezni navadno precej nebogljeni in v celoti odvisni od pomoči okolice, vendar do takrat bo, vsaj upajmo, minili še kar nekaj časa.
Lep pozdrav,
Hvala lepa za navedene podatke. še nekaj sem vam pozabila povedati. Lansko leto je zlomila kolk, verjetno se spomnite, ko sem vam pisala. Popolnoma je okrevala, hodi sama brez pripomočkov. Od takrat se mi zdi, da ima probleme z zadrževanjem urina ponoči. Vsaj čez dan vidim in tudi pove, da normalno hodi na wc. Zakaj to govorim? Včeraj sem opazila, ko sem bila pri njej, da je imela v košari mokre hlače pižame (videlo se je da je mokra), pa sem jo vprašala, če ima težave z uhajanjem urina in je pritrdila da ponoči, ko trdno spi. Ne vem kaj to pomeni? Upam, da ne bo kar naenkrat pristala v postelji popolnoma odvisna od nas. Res, tega se pa najbolj bojim. Kaj naj naredim glede tega? Še enkrat hvala.
Spoštovani!
Verjetno gre za precej pogoste težave s prekomerno aktivnim mehurjem. Zato obstaja učinkovita terapija, tako da svetujem, da se z mamo čimpreje odpravite k zdravniku in mu razložite omenjene težave.
Lep pozdrav,
Zopet pozdravljeni.
Hvala za prejšnji obsežen odgovor.
Vas lahko vprašam kdo je po vašem mnenju bolj usposobljen za zdravljenje demence, psihiater ali nevrolog? Zanima me, če lahko oba samo na podlagi testa kar določita diagnozo? A ni rečeno, da mora človek pred postavitvijo diagnoze opraviti kar nekaj preiskav? Pri mami sta oba na podlagi testa postavila diagnozo, le da jo je nevrologinja malce bolj pregledala. Naj povem, da sem bila bolj zadovoljna s pregledom pri nevrologu (mami se je bolj posvetila) in tudi meni, ko sem bila z njo in če se jo kaj vprašala. Pri psihiatru je bilo vse preveč uradno. Naj povem še to, da je pri psihiatru pri kpss testu dosegla 25 točk, pri nevrologu pa 18 (čeprav ne vem od kje, odgovarjala je zelo dobro).
22.1. ima mama zopet pregled pri psihiatru, to sem omenila tudi nevrologinji in je rekla, da nima pomena, da hodiva še tja. Itak ji je pa že ona povečala odmerek yasnala. Za 17.2.2014 jo je naročila na EGG. Ne vem kaj to pomeni? Imava pa tudi napotnico za ct glave. Menite, da je dovolj, da njeno bolezen vodi nevrolog in ne psihiater?
Pa še to me zanima kaj pomeni? Plantarna odgovora ugasla? Hoja s skromnejšimi sinkinezijami rok.
Spoštovani!
Menim, da sta oba profila, tako specialist psihiater kot specialist neurolog enako usposobljena za diagnostiko in zdravljenje demence. Kot sem že zadnjič omenil, diagnostika ni naše specialno področje, zato vam ne morem odogovoriti na zastavljeno vprašanje.
Gre predvsem za stvar zaupanja. Vi, še bolj pa vaša mama, morata zdravniku v prvi vrsti zaupati. Če sedaj bolj zaupate neurologu, potem se držite neurologa. Ne morete pa hoditi k obema, to bi bilo sedaj povsem nesmiselno.
S preskušanjem stopalnega oz. plantarnega refleksa se ugotavlja ustrezno delovanje živčevja. Če s topo iglo potegnemo po zunanji strani stopala in zaokrožimo pod prsti, se prsti pokrčijo. To je pravilen odgovor, značilen za zdravega človeka. Kakršnakoli odstopanja specialistu lahko nakažejo določene nevrološke motnje. Izraz sinkinezija pomeni sopojav nehotenega mišičnega giba, ki spremlja hoten gib.
Lep pozdrav,
Spoštovani!
Bolnik naj bi v okviru diagnosticiranja demence opravil vsaj eno izmed slikovnih metod – govorimo o CT (računalniška tomografija) ali MRI (magnetno resonančno slikanje).
CT ali MRI sta namenjeni predvsem za izključitev drugih stanj, ki bi lahko imela za posledico slabljenje spomina in upad spoznavnih sposobnosti. Takšna stanja so na primer: prisotnost možganskih tumorjev, možganska kap, poškodbe glave,…
Poleg tega se z različnimi slikovnimi metodami lahko išče tudi potencialne slikovne znanilce Alzheimerjeve bolezni. Gre torej tudi za orodje namenjeno dodatni potrditvi diagnoze demence.
Pri CT slikanju gre resnično za določeno sevanje, vendar nič večje kot na primer pri rentgenskem slikanju npr. ob zlomu noge. Zato je pretirana zaskrbljenost povsem odveč.
Lep pozdrav,