Pozdravljeni !
Ne vem kako naprej,pa sprašujem za nasvet….Sem ločena 15 let imam 3 odrasle otroke in vnukico staro 7 let-res pravi sonček. Pred 7 leti sem spoznala moškega ,živel je 60 km proč v hiši ki jo še danes plačuje na lizing. Takrat je odpiral tudi s.p. Sicer je bil o.k. in zagrel mi je že otopelo srce. Po 3 letih me je prepričal,da sem se preselila k njemu. Bilo je kar dobro,razumela sva se in imela rada.Pred 2 letoma sem zbolela na srcu,lani sem morala še na operacijo hrbtenice zaradi spondiloze.Svet se mi je malo obrnil,kljub temu sem še vedno zelo rada delala na vrtu,rože so moje veselje ,skratka nisem imela miru.Hodila sem tudi na svoj dom in kdak pa kdaj kaj pomagala.Pa se je s partnerjem zalomilo in prišlo je tudi tako daleč da sem ga zapustila in vedno je bil spor okrog sexa in poniževanj ker nisem bila takoj za.Zapustila sem ga 2x pa me je spravil nazaj-rada sm ga imela.Nastal pa je problem okrog sexa.Nikakor ne razume,da tudi zaradi bolečin in po operaciji ne morem sexat,da me boli in vedno se hudo sporečeva okrog tega.P a že govori da se….drugje,itd,itd. Kar strah me je ko pride domov in ne vem kake volje bo(bom mamika ali bo tiho). Pravi,da ne hodi drugam in da bom jaz kriva ker itak ne bo mogel več. Šla sem po pomoč k psihiatru,ker sem zapadla v depresijo in boli me ker,ko je jezen kar preklinja in govori naj kar spokam in grem k svojim lenuhom(misli otroke-eden je šizofreni bolnik,hčerka z vnukico po razhodu s partnerjem živi doma,mlajši sin pa se pripravlje da se z dekletom odseli na svoje)Čez 2 dni grem na operacijo žolčnih kamnov in sinoči,ker sem pač zadremala in ni bilo sexa,je bilo zopet hudo.Takrat je zmožen poniževanj-od hinavke,prevarantke,izkoriščevalke,take še v ničvredne še v življenju ni ime,itd,itd, Sicer je zelo priden in drugače pozoren….A kaj ko ima dva obraza,pahnil me je že v brezno a kaj ko ga imam še vedno rada.Povejte,kaj mi je storiti:mu vedno ugoditi ali kaj ,ne vem več
Pomagajte s akim pametnim nasvetom !

Spoštovana gospa,

kar pišete, je razumljivo. Želite si partnerja ob sebi, torej neko varnost, po drugi strani pa ste z njim nezadovoljni in vse bolj zagrenjeni (zaradi raznih stisk se vam bolezni kar vrstijo). Že sami ste začutili, da v vajinem odnosu ni več tistega pravega spoštovanja in naklonjenosti, kar ste čutili pred leti, ko sta se spoznala. Menim, da se boste morali poglobiti predvsem vase in svoje želje: ali si želite takšno življenje v dvoje ali ne, ste srečni v tej zvezi, kaj si zares želite…? Morate se zavedati, da je vrednota spoštovanja vas kot partnerice in ženske pri vašem partnerju povsem v ozadju. Kdor ZARES spoštuje drugega, ga spoštuje vedno in zaradi njega samega (ne le zaradi spolnih užitkov), to se da čutiti. In ravno zdaj bi vi z njegove strani potrebovali obilico prijaznosti in spoštovanja, predvsem pa potrpežljivega razumevanja, namesto poniževanja in neizprosnega izsiljevanja ter raznih drugih pritiskov, da bi mu mogli za vsako ceno ustreči (v tem smislu delujete le kot sredstvo sp. zadovoljitve). Začnite bolj poslušati sebe in svoje občutke, saj to kar čutite v odnosu s tem moškim, je vse res. Vsakič ko partnerju ustrežete, poteptate del samospoštovanja, del lastne vrednosti, zlasti pa občutke jeze, besa, morda sovraštva, saj greste preko sebe in si zatisnete oči pred resnico. Vsakič morate izničiti svoj čustveni del, da lahko ustrežete partnerju. Upala bi reči, da ima vaše trenutno življenje v partnerski zvezi ter odnos s partnerjem zagotovo svoje izvore v vašem preteklem življenju, ki vas je na svoj način zaznamovalo (in se kar ponavlja). Že vse življenje iščete in hrepenite po sreči z nekom, ki bi vas sprejel in spoštoval takšno, kot ste, odnos pa se slej ko prej sprevrže v razočaranje in bolečino. Resno in zelo poglobljeno boste morali razmisliti in si odgovoriti, kaj je tisto, kar imate pri sedanjem partnerju res radi. Je to nek poznan vzorec, ki vam je domač in zaradi tega varen, pa čeprav si tega ne zaslužite? Vas je strah osamljenosti, zapuščenosti, nevrednosti? Kdaj boste nabrali toliko moči, da se boste zmogli iskreno soočiti s seboj in svojimi strahovi?

Začnite se bolj resno jemati (svoje občutke), saj vam telo in duša sporočata, da je “dovolj” (padec v depresijo). Pomembno bi bilo, da bi se oba s partnerjem posvetila vajinemu odnosu ter se pogovorila o nezadovoljstu, ki se poraja med vama (če ne sama, s strokovnjakom). Sicer pa vedno lahko poskrbite zase tako, da si poiščete sogovornika (psihoterapevta, prijateljice za oporo) in raziščete svoje stiske ter čustvene težave, ki vplivajo na vaše odnose z drugimi. Načeloma odgovor na vaše zadnje vprašanje najbrž že poznate, le resno morate vzeti svoje občutke in vztrajati pri svoji odločitvi. Veste, da vam v življenju ni treba storiti ničesar, česar nočete oz. čutite odpor, prisilo, samo odločiti se morate. Oblikujte si prioritete in vrednote, katerim želite slediti v življenju in pojdite za njimi. Zaslužite si vse najlepše! Pa srečno!

To je zloraba.
Siljenje v spolnost, ko vam ni dotega, popolno nespoštovanje, spregledanje vaših potreb, poniževanje, vaša nemoč, ko imate občutek, da ne bo bolje in da se ne morete temu upreti…
To je čista zloraba.
Vsako zlorabo je treba NEMUDOMA prekiniti- ali, kot terapevtka predlaga, s poglobljeno terapijo, na kateri sodelujeta 2, kjer se dejansko spremenijo vzorci, ali pa individualno, da naredite nekaj zase, znova začutite, da ste ženska, ki je vredna ljubezni, spoštovanja, občutka pripadnosti, nežnosti- ker zdaj tega vsega nimate in to vi veste. Dajte še začutiti, da vam to pripada, da si to zaslužite!

Hvala za iskren nasvet,nekje v podzavesti vem da imata obe prav,a kaj ko je v obdobju lepega obraza čudovit človek,čeprav mi ne daje nikoli občutek varnosti(misli da če mi plača kako položnico je to to),me ne poljubi,ne objame ali stisne k sebi-jaz pa to neznansko pogrešam.Če ga jaz pobožam,objamem in želim poljub reče.:kaj bi to ,saj veš. Jaz pa ne vem in vedno sem bolj razočarana. Vem da ne sprejema nobenih posvetovalnic,ker je sam dovolj pameten in ima dovolj slabega v preteklosti(slabi družinski odnosi,slab zakon-nato ločitev,otroka nočeta slišati zanj in nimajo stikov-sam pravi da sta bili nahujskani).Mene že to zelo moti,pa tudi to,da po mojih otrokih pogosto besedno udriha (po njegovem sinu po razhodu s punco ne bi smela dovoliti povratka domov,ker je dovolj star da se znajde) pa še in še…..
MISLIM ,DA SE MORAM SAMA PODAT NA POT SVOJEGA RAZSVETLENJA IN SE ODLOČITI,A KAJ,KO RABIM POMOČ.

To je iskrena izpoved,pa še in še je za povedat in izpovedat.Vsekakor pa rabim napotek:kako,kdaj in kam !!!!