Kje naj začnem? Povsem sem na dnu…osamljena sem, dolgčas mi je. Do tega obdobja sem se “držala”, tokrat pa mi je vse padlo dol. Že leto bo naokoli odkar se borim z brezposelnostjo. Nimam denarja, nimam volje za iskanje službe, saj je vse brez veze. Prijavljanje na razpise je postala tombola, ali drugače, igra na srečo. Stara sem 35 let, samska. Prav smilim se sama sebi, ker nimam pojma kaj naj sama s sabo. Moje življenje je brez smisla.

Branje knjig, gledanje filmov, dokumentarcev, serij, obiskovanje brezplačnih delavnic in tečajev, sprehodi, bla bla bla…sem se naveličala. Nič mi ne paše početi. Samo sedim za računalnikom in buljim v ekran. Otopela in brezvoljna. Ne vidim izhoda, ne znam iz situacije. Do sedaj sem vzdrževala tempo, tokrat mi je zmanjkalo “bencina”. Življenje se mi je postavilo na glavo. Ne razumem zakaj. Kaj sem naredila narobe? Zakaj imam tako nesrečo? Tako v ljubezni kot tudi pri službi. Že ogromno let se borim s tema dvema področjema. Žalostna in nesrečna sem. Zakaj enim uspe obdržati službe, partnerja? Nič ni narobe z mano. Čisto ok oseba sem. Samo taka smola me spremlja že vrsto, vrsto let. Zakaj? Prekleto zakaj?

Glede na samo gospodarsko situacijo v tej državi, kjer je vedno več brezposelnih in kjer se posledično vedno več ljudi sprašuje podobno, je odgovor bolj ali manj preprost.
Družba vedno bolj temelji na sebičnosti, pohlepu, tekmovalnosti in odvisnosti od materialnih dobrin in zato zmagujejo le takšni, ki posedujejo takšne lastnosti.
Skromni postajajo vedno bolj skromni, saj ne zmorejo tekmovati v tej nori materialistični družbi, kjer se povečujejo razlike med sposobnimi, ki se bogatijo in manj sposobnimi, ki vedno bolj padajo na dno družbene lestvice.

Zakaj pa si izgubila službo in partnerja ? S kakšnimi težavami si se soočala v samem odnosu ?

Službo sem izgubila, ker se mi je iztekla pogodba, razmerje pa se je končalo zaradi laži, prikrivanj, neiskrenosti v odnosu z njegove strani, zaupanja ni bilo več. Ne vem, ampak vedno naletim na “neprave”, vedno…

Razlogov za takšno stanje je lahko več.
Vsi na podlagi svojih prepričanj igramo določene vloge ter se posledično soočamo s takšnimi in drugačnimi situacijami, ki so odsev naših vzorcev.
Še posebej pa se naša nezavedna slika o sebi in vzorci pokažejo v partnerskem odnosu, kjer nam je partner kot ogledalo. Spoznanja, ki jih opisuješ, so lahko posledica tega kar si in kar misliš o sebi. Kar pomeni, da ne zaupaš sebi, da se nagibaš k samopomilovanju in s tem v sebi kreiraš občutke žrtve.
Zaradi nezavednega in nehotenega delovanja tvojih vzorcev, srečuješ takšne ljudi, ki na videz zgledajo nepravi, da so točno takšni, ki s svojim obnašanjem, kot so laži in neiskrenost, tebi znova in znova dokažejo, da nisi vredna česa boljšega, ampak, da si res žrtev in vredna pomilovanja. Preprosto rečeno, odsevajo tvoje lastno mnenje o tebi.

Robi, vidim da mi skušaš nekaj razložiti v zvezi z “ogledalom”, vendar te ne razumem povsem. Meni te neke projekcije naših lastnih misli in ogledal nasproti stoječega človeka povzročajo rahlo zmedenost. Je možna dodatna obrazložitev? Hvala.

Je možna.
Bi pa začel s vprašanjem. Če se poglobiš vase, v svojo preteklost, otroštvo in razmisliš kako si doživljala sebe in svet okrog sebe…Do kakšnih spoznanj prideš in kakšni občutki se prebujajo v tebi ?

Priporočam v branje: dr. Harville Hendrix: Najina ljubezen – Od romantične ljubezni do zrelega partnerstva. Avtor je zakonski svetovalec in terapevt, knjiga pa obravnava povezavo med nezavednimi vzorci in prepričanji iz otroštva, ki vplivajo na izbiro partnerja in težave, ki se pojavljajo v partnerskih odnosih, hkrati pa ponuja rešitve, kako se s tem spopadati.

Za Robi:

Aha, glede na tip vprašanja, se mi zdaj malo dozdeva, kam me želiš usmeriti. Ampak še vedno ne razumem te projekcije. Kaj imam jaz tukaj oz. na kakšen način vplivam, da si izbiram “neprave”? Saj na začetku ne moreš vedeti točno kakšen je partner. Niti si ne izbiram vedno enake tipe ljudi. Niti se z vsakim ne razhajam z enako vsebino. Nimam nekega konstantnega vzorca. Vedno sem tudi zelo previdna pri izbiri. Še večja ironija, jaz si želim izbrati pravega, izberem pa ravno obratno. Ne vem, čudno…

Hvala za predlog knjige Noelle, si jo bom sposodila.

Bom jaz kot popolni laik poskusila razložiti vpliv nezavednega.
Vsaj 90%, po novih raziskavah še več, človekovega “dogajanja” poteka na nezavednem nivoju, kar pomeni, da se tega ne zavedaš, a močno usmerja tvoje ravnanje in obnašanje.

Opazuj to pri drugih ljudeh. Na primer mnogi o sebi mislijo, da so prijazni, v resnici pa so agresivni. Čeprav so jo morda v otroštvu doživljali in jo zaničujejo, Svoje agresije se ne zavedajo, ker se jim zapekla v nezavedno in je del njih.

Za preprogramiranje nezavednih vzorcev so na voljo različne tehnike in vaje, potrebno pa je vztrajno delo.

Lahko je v ozadju le en vzorec, ki ti pravi, da noben moški ni pravi zate. Vsi takšni in drugačni razlogi za razhajanje, pa so le različne interpretacije tega prepričanja.

Nič nisi napisala o svoji preteklosti, pa čeprav se ti dozdeva kam te želim usmeriti.
Če bi vedel kaj več, bi ti lahko podal možno povezavo med tvojo izkušnjo in posledicami, ki se ti dogajajo. Tako bi bolje razumela zakaj “izbereš neprave”.