Stara sem 14 let in sem psihično na dnu ravno ko se poberem vidim svojo mami ki me sovraži in vsakič ko jo vidim sem spet na dnu ker histerično vpije name ali pa me ignorira. Govori mi tudi da me nebo več vozila v šolo naj na to kar pozabim, pravi naj kar grem peš. Večkrat pomislim tudi na samomor ker mami je bila edina v družini ki me je imela rada zdaj nimam ne matere prijateljic ali prijateljev nimam sestri in bratca so mi obrnili hrbet očija pa po cele dneve ni doma v šoli mi gre slabo zaradi takih izpadov kot jih ima mami kar pa je najhuje zmerja me da sem nora ker jaz tako nemorm več sem se odločila da v šoli stopim do psihologinje do zdaj ji še nisem povedala ampak če se bo tako nadaljevalo ji bom povedala včasih pomislim tudi da bi raje živela pri kateri drugi družini. Nevem več kaj naj storim ampak če se bo to nadaljevalo nebom več jokala ampak bom naredila samomor. Danes se je zgodilo tole: zjutraj preden sem odšla v šolo je bilo med nama z mami vse ok bila sem srečna in zelo vesela potem po šoli je mami peljala bratca v kranj na nek krožek in trajalo je do sedmih zvečer ko je prišla domov sem se veselila novice ki naj bi jo povedala mami ampak nisem uspela ker sem videla koliko stvari so kupili ampak zame nič rekla sem samo zakaj kupuješ vse sestram in bratoma meni pa nič (saj bi razumela če bi kupovali najstarejši ( imam 2 sestri eno starejšo in eno mlajšo ) ampak ne kupuje obema meni pa ne in jas ne dobim nobene obleke ker najstarejša daje najmlajši jas sem pa duh ali kaj ) nato se je začela histerično dreti name da sem nora in take podobne
Prosim za kak nasvet kaj naj storim že vnaprej hvala

Definitivno stopi do psihologinje in ji vse povej, vendar brez laži. Mislim, da se z mamo samo napačno razumeta, zaradi česar pa prihaja do prevelikih konfliktov in obtoževanj. Iz obeh strani.

Draga Nina očitno je mama preobremenjena, kot razumem ima štiri otroke s tabo vred in očeta ni po cele dneve zato ima izpade in mogoče si ti ta oseba katera po njenem dobro prenaša te izpade in se zato nate znaša najbolje, ker si večino tiho in ponižna.Verjemi da bo to to, ker mama te ne sovraži ti si dobila tak občutek, ker bi drugače bila bila non stop sovražna do tebe, je pa tudi prijazna včasih, kot si napisala. Bi ti pa svetovala, da se z njo pogovoriš in poveš iz srca kaj te moti pri njej, če te nebi upoštevala in poslušala pa povej psihologinji in naj ji ona odpre oči, ne misli pa na neumnosti, kot je samomor, pred tabo je celo življenje in ne boš vedno živela z mamo, verjamem pa, da ti ni lahko, ker imaš težave tudi v šoli in se kr naenkrat nabere več stvari hkrati probaj se zbližati s kako sošolko, ki ji lahko zaupaš veliko lažje ti bo verjemi.