Pozdravljeni,

Na tem forumu postavljam vprašanje ker pri težavi potrebujem tretje – neodvisno mnenje.

S partnerko sva se pred pol leta preselila skupaj. Stanovanje sva si uredila v zgornjem nadstropju hiše mojih staršev, kuhava sama, nobeden se ne vtika v naju, nihče ne sprašuje kam greva, skratka nič naju ne omejuje. Do zdaj naju ( predvsem je pomembno, da moje partnerke) ni nič zmotilo in se, vsaj tako pravi odlično razume s taščo in tastom. Hiša je velika in v zgornjem nadstropju, kjer imava svojih 50m2 občasno živi še moja sestra, ki še študira. Občasno zato, ker polovico časa preživi pri svojem fantu, se bo pa v parih letih odselila na svoje.

In kje je problem? Partnerka je prej živela v mestu oddaljenem cca 50km, kjer še zdaj v stanovanju živijo njeni starši. Zdaj je noseča in bo čez nekaj časa rodila. Njena mama si je že pred začetkom nosečnosti predstavljala, da bo po porodu prišla za nekaj časa živet k nama. Takrat še ni vedela, kje bova midva živela. Naj povem še, da njena mama kot otrok ni imela ravno dobrih odnosov s svojimi starši in je pri svojih otrocih verjetno hotela vse tisto kar je sama zamudila nadoknaditi. Na svoje je hčere je zelo navezana, verjetno celo preveč in se s selitvijo hčere nikakor ni mogla sprijazniti, čeprav hči že dolgo ni več živela doma, ampak sama v svojem najetem stanovanju. S selitvijo še zdaj ni sprijaznjena. No glede pomoči pri otroku sem se pogovarjal s partnerko in oba sva se strinjala, da bova po porodu sama, kuhala pa bo verjetno v prvih dneh moja mama. No pred kratkim je njena mama spet omenila, da bo po porodu prišla k nama in partnerka ji je razložila kako sva se midva odločila. Seveda to ni bilo OK, bila je zamera in nekaj očitkov, da ona itak ne bo nikoli videla svojih vnukov, da je vnuki ne bodo poznali itd… Na take očitke smo zdaj že navajeni. No iz partnerkinih besed, pa sem pred kratkim razbral, da se je doma pogovarjala, da bo njena mama prišla na »počitnice« ko bom šel jaz nazaj v službo. Po porodu bom doma tri tedne. S partnerko sva se grdo sporekla, ko sem rekel, da mi to ni všeč. Najino stanovanje je narejeno tako, da je vse v enem prostoru, in zvečer želim zaspati sam s svojo partnerko in dojenčkom. Tašča bi v tem primeru morala spati spodaj v dnevni mojih staršev, ki pa so se videli 3x… Pač zelo neugodno mi je. Partnerka mi očita, da sem sebičen in nočem njenih staršev zraven, da bi jih rad izločil…. Ali sem res? Verjamem, da si bodo želeli videti vnuka in nič nimam proti, če pridejo na obisk tudi 2x na teden. Ne želim pa si, da bo nekdo ves čas ob nama. Ko pridem iz službe si želim biti sam z dojenčkom in partnerko. Tudi mojim staršem sem že povedal, da ne bodo mogli biti ves čas poleg. Lahko pridejo pogledat, to je pa to. So se strinjali in rekli, da seveda in da itak potrebujeva svoj mir, da se navadiva.

Kar se tiče pomoči sva se dogovorila, da vsa gospodinjska opravila prevzamem jaz. Tudi zdaj ko čistiva pomagam, tako da mi to ni tuje. Meni ni nič težko in 1x na teden posesati in obrisati tla, pomiti posodo, narediti zajtrk, večerjo bom verjetno že zmogel. Tudi kopalnico že zdaj počistim če je treba. Kar se tiče likanja bo pa verjetno moja mama kaj postorila.

Kot sem že zgoraj napisal je bil prepir glede tega zelo grd. Ampak kot sem razložil že partnerki, se najbolje počutim če sva midva sama. Če je poleg naju ves čas nekdo tretji se bi počutil zelo neprijetno, in si tega ne želim, poleg tega pa ne vidim potrebe po pomoči. Ali sem sebičen? Sem prebiral tudi ta forum, in potem najdem odgovore, da je vsaka pomoč dobrodošla, da to ni nič takega… Sebe poznam in vem, da bi taščine počitnice za mene predstavljale breme in sem zato pripravljen storiti vse za udobje partnerke.

Lp, Janko

ja kar malo še počakaj, boš videl, da si bil samo za oplodit dober. vse je odvisno od vaju, če partnerka ni mamina hči, bo vse v redu, če pa bo želela ugajati predvsem materi, pa se pripravi na ločitev itd. sploh pa ne vem, kako si tašča predstavlja, da se bo kar uturila nekim ljudem na grbo?

Pozdravljen Janko!
Takole na hitro brez da bi poznala več ozadja težko sodim. Sem pa prepričana, da morata dva, ki si ustvarita družino živeti svoje življenje. Pomoč starih staršev ( obojih) je sicer dobrodošla vendar v zmernih mejah. KOlikor razumem se tvoji starši s tem strnjajo ( res pa da je to lažje, ker živite v isti hiši) , kar se pa ženine mame tiče se mi zdi njena zahteva pretirana, vsiljiva in nepotrebna in preko zdravih meja in pri tem je treba biti zelo previden, ker ko jih bo enkrat prestopila predaleč jih bo še težje postavljati.Stvari naj bi se sedaj vrtele okrog otroka, novopečene mamice in vas kot družine in ne okoli drugih ljudi.Mnogo babic se želi malo preveč vklopit v novo družino iz različnih razlogov ( prevelika navezanost, praznina v njihovem življenju, živeti preko drugih…..)

50 km ni nobena takšna reč, da ne bi mogla priti vsak dan na obisk kadar boš v službi ( pa še to se mi zdi pretirano razen če bi žena to res potrebovala in želela) Žena bo verjetno sedaj precej ranljiva in morda bi bilo dobro biti pozoren, da je ne bi njena mama ( ali kdo drug) podazvestno naredil manj sposobno in močno ali jo z nepotrebnimi dramami zmedel zgolj za to, da bi ji lahko nudil “pomoč”.

Prepričana sem da se bodo stvari slej ko prej tudi precej umirile, porod , ustvarjanje nove družine je lahko precej naporna stvar in nekaj časa je lahko precej izredno stanje + hormonni…..boš moral biti nekaj časa ptrpežljiv, to pa vseeno ne pomeni, da je prav da popuščaš stvarem ki so nerazumne in nezdrave.

GittaAna, hvala za odgovor.

Verjertno se nihče, ki bo prvič starš ne zaveda kaj vse in koliko dela prinese dojenček. Verjetno veliko in kar naprej nekaj. Verjamem, da je vsaka pomoč dobrodošla, po drugi strani pa s prihodom dojenčka nastane nova družina, ki se mora sama izoblikovati. Čeprav ne vem kaj vse nas čaka, verjetno veliko mislim, da bomo zmogli tudi brez stalne 100% prisotnosti njene mame.

Partnerka ni tako zelo navezana na svojo mamo, imam pa občutek, da ji vseeno hoče ugoditi, da ne bi bilo zamer… Pri njeni mami so namreč velika nihanja v počutju, enkrat je ok, naslednji dan je že vse narobe in same črne misli, glede hčere in vnukov, ki so tako daleč. Nočem pa drezati, ker je na ta način partnerka bombardirana z obeh strani in postavljena pred dilemo za koga se bo odločila. Za mamo ali zame.

lp, Janko

Po porodu potrebuješ predsem mir in takšno podporo, ki ti je v pomoč, ne da bi se moral ukvarjati še z drugimi. Ali ima tašča značajske poteze MOM ne morem vedeti, vendar tale nihanja razpoloženja, pretirana drama ob mimimalni zavrnitvi in z dramami pripraviti druge da se vse vrti okoli njih pa kaže na to, da nekaj ni v redu.

MOM tašče ( ali mame) so še posebej problematične ob večjih dogodkih – poroke, rojstva, smrti, večje selitve…in skoraj zagotovo priskrbijo, da se morajo vsi ukvarjati z njimi ne pa tistimi, ki bi morali biti v centru pozornosti.

Morda bi bilo dobro da si prebereš knjigo Ne stopajte več po prstih ( knjižnica,knjigarne) – četudi tašča ni MOM pa se podobno obnaša je tam notri veliko nasvetov kako s takšnimi ljudmi. Vsekakor pa jim je treba postaviti meje ( pa tudi drugim, če jih prekoračjio) drugače bo vse samo še hujše. Sama bi ji rekla da se boste šele po porodu dogovorili koliko in kako naj bi vas obiskovala, ker boste šele takrat videli kakšno bo stanje. POtem bi določila kolikokrat na teden in kdaj je res primerno in ustrezno in paše vsem vpletenim da prihaja. Npr. 3 x na teden v dopoldanskem času in ne prespi, ker to pač ni možno in pika.

Na vse njene drame se ne bi odzivala oz bi ji rekla, da se ne bom z njo pogovarjala, kadar dela drame in naj pokiče takrat, ko bo mirna. Če bi začela nadlegovati ne bi dvigovala več telefona, temveč bi ji povedala kdaj in koliko časa bom dosegljiva na telefon. itd…..Vsaki meji je treba postaviti tudi posledice, če bi pretiravala z dramai bi ji povedala, da se v tem času ne morem s tem ukvarajtati, ker se je treba posvetiti otroku in da se slišičte čez n-dni ko se umiri. Sploh ne bi razpravljala na dolgo in široko zakaj je tako in podbno, ker se z nerazumnimi ljudmi in takšnimi ki takšno razpravljanje izkoristijo da se spet vse vrti okoli njih ne da razpravljati. Če boste v postavaljanju mej dosledni, potem bo uspelo. So kor majhni otroci in približno iste metode delujejo tudi pri njih.

Žena bo sedaj zelo ranljiva zato je na tebi, da jo zaščitiš pred taščo, kar pomeni da boš kasiral največ. Vredno je, če boš tako zaščitil ženo in vašo družino.

Dragi Janko,
Še kako dobro te razumem,razumem tudi tvojo ženo. Sama sem komaj čakala,da pridem iz porodnišnice domov in da skupaj z možem stopiva v te čudovite in hkrati naporne trenutke. Nisem si želela tašče. Moja želja ni bila upoštevana,tašča je bila doma pri nas utaborjena že nekaj dni pred mojim prihodom (spala je v moji postelji-v dnevni smo imeli sedežno?!?), v bolnico je hodila skupaj s svojim sinom (meni bi bilo prav,če bi prišla skupaj s svojim možem, moj mož pa bi prihajal sam). To je bilo med zadnjimi stvarmi,ki sem si jih želela,saj s taščo nisva bili ravno vedno na isti valovni dolžnini. Žal tega bivši ni upošteval,ni se hotel zameriti svoji materi in je uveljala njena,čeravno sem mu velikokrat povedala, da želim,da smo doma sami in ne potrebujemo pomoči,v kolikor bi jo,pa bomo povedala. Navkljub vsem besedam,je bila njegova mama pri nas doma.Sinko je imel ob porodu zlomljeno kjučnico,bil je zelo velik,težak,že v bolnici so mu dajali dodatek. Še danes v živo doživljam,kako je bilo ko sem prišla domov.Kot prvo je bila tam tašča,ki je nisem želela,saj sem komaj čakala,da smo kot družina z možem sami, polega tega sem bila takoj obsojena za slabo mamo,ker sem mu želela dati dodatek.Svojemu sinu je zabičala,da ne sme v lekarno po mleko,mene pa sta oba označila za mater,ki odteguje otroku kar mu pripada.Ob tem moram povedati,da sem ves čas ležala in dojila,bila sem popolnoma izčrpana od poroda,od porodnišnice,skorajda še nisem nič spala in nato doma ob novorojenčku,ki joka in joka še to. Tašča je morala domov,tako sem zahtevala,ker stanje ni bilo več vzdržno,počutila sem se kot tempirana bomba,saj me je poleg vseh težav doletela situacija,ki si je niti v sanjah nisem želela. In tako je bilo še naprej, bila sem najslabša,niti enkrat mi oče otroka ni naredil dodatka,ob čemer poudarjam,da sem imela bradavice popolnoma krvave od bolečin,saj nisem imela dovolj mleka. Tudi babica,ki je prihajala domov,je povedala očetu,da potrebujemo mir,da otrok mora dobiti tudi dodatek in da ni to nič hudega, da je najpomembneje,da kot družina držimo skupaj itd.,ne pa da čakajo že v nizkem štartu razni obiski,ki želijo videti dojenčka. Za vse to bo še čas.

Zato povem,vidva/vi, zmoreta to sama.Pomagajta si,se spoštujta, bodi v oporo in pomoč svoji ženi,ko pride domov in tudi v bodoče. Ne dovolita,da kdorkoli,kakorkoli posega v to vajino srečo, v trenutki,ki so edinstveni in VAŠI!

P.S. To je le eden insert,zakaj je bivši.Držim pesti,da vi ostanete družina,ne dopustite,da vas oropajo te sreče in poslanstva.

Janko, niti slučajno nisi sebičen!!
Jaz kot mama, ki je 3x rodila si nisem niti v enem primeru želela kakšne “pomoči” od drugih po porodu, razen od moža. HB mi je tudi ponujali niso. 🙂

To je čas, ko se mlada družinica spoznava in do ostali moteči faktor. Ne rečem, da se ne pride na obisk (normalne dolžine) in pogledat dojenčka, to vsekakor (glede tega ne kompliciram), a da bi pa kar kdo ostajal po cele ure ali celo prespal….tega si jaz ne bi dovolila!!

Edina izjema od teh zgornjih stavkov bi bila, če bi šlo za res težek porod s komplikacijami, se pravi, da bi bila fizično šibka po porodu, v takih primerih je pa verjetno blagodejno, če imaš pomoč.

Oprosti spoštovani g.Janko vendar komplicirate.

To je sedaj širša družina in je lepo,da sploh imajo željo sodelovat babice.
No tudi jaz sem rodila trikrat in moram povedat,da sva bila za vse sama.In ,če gledam za nazaj si mislim škoda,da nisem dovolila za par dni,da nama kdo pomaga….pa magari,če prespi pri nas…
A je to res tak problem ?
mogoče te pa zmoti to,da nekdo moti tvojo rutino in tvoj jaz ?
Pa zakaj vas vse moti ?

svetujem naj gospa pride za cca.5 dni po tvojemu dopustu.Stvar bo rešena.Mogoče se bosta pa takrat mati in hči bolj zbližali kar je krasno.Saj bosta obe materi v danem trenutku.

Sploh se pa zaradi tega kregat ?
ustreži partnerki .Ti boš pa že preživel,brez skrbi.

Predvidevam,da si vzgojen v zeeeelo sebično osebo .Škoda !

Pozdravljena ojej no!
Morda bi bilo dobro, da bi si preden ste ponujali vaše nasvete in obtožili Janka sebičnost malo bolj posvetili temi in posameznim detajlom.

Kadar družino ( ožjo ali razširjeno) sestavljajo kolikor toliko zdravi posamezniki, potem se take stvari zlahka rešijo in je tudi vsaka pomoč dobrodošla.

Če je nudenje pomoči v bistvu oblika manipulacije in bolne navezanosti na druge in način kako polniti svojo notranjo praznino pa je stvar preseneto drugačna. Če se moraš namesto z novo rojenim otrokom ukvarjati še z ljudmi, ki vedno delajo drame, kjer se mora vse vrteti okoli njih, ki jim je v njihovem egoizmu in dramah povsem vseeno za vse okoli njih, potem to vsekakor ni zdravo. Mama je mama in babica je babica. Vsakrnša pomoč je dobra, vendar zgolj v “okviru pristojnosti” kot pravijo in na zdrav način, ne pa da se mora vse vrteti okoli babice in njenih potreb in da že sedaj izsiljuje vse naokoli sebe.

MOM matere so še posebej naporne kadar gre za bolj pomembne življenske dogodke. Večinoma se nato konča tako, da se je treba več ukvarjati z njimi, kot tistim, kar je bistvo in da ima nova družina dosti več težav, kot bi jih imela če bi bila brez takšne “pomoči”. Jaz sem sicer imela srečo, da se v tistem času ni zanimala zame in vnuka, ko se je rodil in ni prišla ne obiskat, niti se ni dala kaj dosti opraviti z njim. Poznam pa kar nekaj MOM babic, ki so dobesedno zavladale v novih družinah, v nekaterih primerih celo skregale partnerje ( z lažmi in manipulacijami) da so lahko obdržale nadzor in moč in so bile sposobne celo vnuke obrnit proti staršem, če se jim je zdelo, da nimajo vse pod nadzorom in ni vse tako kot bi moralo biti.

Zato je treba biti z MOM babicami izredno, izredno pazljiv in jih ne spustiti preblizu, ker ga ni človeka, ki bi iz odnosa z MOM osebo prišel povsem nepoškodovan.

Res pa je, da je to težko dopodati okolici, ki teh stvari ne pozna in ker pri nas še vedno velja mit, da mama VEDNO brezpogojno ljubi svojega otroka ( ni res), da mama VEDNO hoče dobro ( ni res) in da moraš pustiti, da se tvoja MOM mati ali babica iživlja svoje drame nad teboj ali vnuki ker je pač tvoja mati ( babica). To še posebej ni res. Nobeden in še posebej ne tvoji starši nimajo pravico da svoje drame in travme izživljajo nad otroci.

GittaAna

predvsem bodi pameten….pameten
3 tedne bosta sama, potem ti greš v službo, pride tašča
daj ji možnost in občutek, da je zaželjena, tko, boš ubil dve muhi na en mah…s tem boš tudi ženi pokazal, da ti je mar in ti bo hvaležna…

tist teden, boš že zdržal….verjemi, žena ti tega ne bo pozabila pa še, jaz je nebi zdej obremenjevala, pa se z njo kregala, ker še prehitro pride, do poporodne depresije

še enkrat
predvsem bod pameten in pomisli, če boš težil, da je nočeš se bo zgodilo kaj…
naštej si, pa boš videl, da se ti ne splača….včasih je treba bit prefrigan pa ušesa dol….nasmeh na lica..pa še tašča bo videla, kako si priden in kako pomagaš ženi in dojela bo, da je res ne rabita

Naj še jaz povem svojo zgodbo. Tudi midva sva želela biti sama (živiva v podnajemniškem stanovanju) in se nama je želja izpolnila. Po enem tednu sva bila z možem izčrpana, jaz sem imela težak porod, cela šivana, totalno utrujena, on še bolj, ker je skrbel za dojenčka in za me, kuhal in ponoči ustajal, zato sva se odločila da sprejmeva odločitev. Za mesec in pol sva se preselila k mojim staršem, ker je mami bila ravno doma (kolektivni dopust), partner se je lahko naspal in šel normalno v službo. Ko je šla mat v službo sva šla nazaj in poklicala še taščo če pride za kak teden kuhat in pospravljat. Tako sta sodelovali obe babici, midva bila spočita in sva zelo vesela, da sva se tako zmenila. Res brezveze komplicirat. Hvala bogu za babice in dedke 😀

Sveda je super in dobro, če stari starši pomagajo. Ni boljšega! Le da morajo biti kolikor toliko normalni. V primeru, da je kateri od njih MOM , narcis ali ima podobno težaven karakter pa je to recept za totalno katastrofo. Ker se bo vse vrtelo okoli njih in ne obratno. KO je bil moj otrok majhen in hudo bolan je moja mama nekoč prišla “pomagat”, ker sem morala delati, je nastala je cela drama, ker je bil od tablet tako omamljen, da je ni mogel dovolj “navdušeno” pozdravit in se veselit darila ( ki je bilo povsem neprimerno) in ker nisem generalno in do zadnje pike pospravila za njen prihod je ta trajal samo nekaj ur, potem pa je užaljeno odšla domov in ni nikoli več prišla na pomoč, češ da je ne maramo in cenimo dovolj, da bi nam pomagala. Amapak to je še bolj mila oblika momster babice, predvsem zato, ker sem poskrbela, da nisem bila nikoli odvisna od nje. Me je izučilo že prej. Drugi primeri, ki jih poznam, kjer se niso mogli ogniti “pomoči” so bolj grozljivi in kar nekaj s hudimi posledicami.

Zato prosim ne sodite kar vse povprek. Niso vse mame – mame in niso vsi dedki in babice super zgolj zato, ker so. Tako , kot v naravi da so nekatere rože pač strupene, velja tudi tukaj podobno.

GittaAna

Imam osebno izkušnjo iz tega,dokaj bridko. Izhajam iz tega, da je v prvi vrsti pomembno,kaj želita starša. Če npr. mama,ki je pravkar rodila in je izčrpana od poroda,neprespanih noči,novih situacij in si želi biti z očetom otroka brez svoje mame ali tašče (da ne omenjam, če nekdo od njiju jasno pove,da ne želi starih staršev), je absolutno prioriteta, da se sleti tem željam in NOBENIM drugim. To je osnova, spoštovanje, ljubezen, odnos. Če nekdo že tega ne spoštuje in se podreja ne glede na želje partnerja svojemu staršu in gre preko tega,kako se ob tem počuti/želi njegov partner, je nadaljevanje bolj ali manj jasno.
Moje mnenje na podlagi moje izkušnje in insertov iz mojega življenja.
Imejte se predvsem radi in se spoštujte.